PRVI DAN PERFORME MINIL V ZNAMENJU PREDSTAVITVE VIDEO UMETNIKOV IN PERFORMERJEV
16. Performa se je začela včeraj z opoldanskim predavanjem na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer je dramaturginja Andreja Kopač »izdelovala« gledališkega režiserja mlajše generacije Luka Martina Škofa. Koncept t.i. performans predavanj sta pojasnila selektorja tega programa likovni umetnik Miha Horvat in performerka Katarina Stegnar : » Najin koncept za letošnjo Performo 2011 je bil preprost in se razpira skozi vprašanje kako združiti in povzeti delo posameznikov in posameznic, umetnic in umetnikov različnih izraznih področij, ki pripadajo neki generaciji, rojeni v Sloveniji? Generaciji, ki si morda že zasluži več prostora in prepoznavnosti; generaciji, ki si ga bo zagotovo vzela.« Andreja Kopač je kot vestna novinarka in dramaturginja generacije, ki šele prihaja, svoje predavanje zasnovala na svojemu tekstu, ki predstavlja režiserjev portret v 53 slikah. Skozi že ustvarjene in prihajajoče predstave diplomanta ljubljanske AGRFT je spregovorila o diskurzih, filozofskih predispozicijah in psihologiji avtorja, ki pravi o režiserjevem delu naslednje: » Če si človek, se naučiš ljudem prigovarjat, znat koga pohvalit. Egocentrizem se mora v takšnih primerih skriti, umakniti. Nobene druge metode ni. Z vsakim posebej je treba skupaj graditi, upoštevati njegovo psiho, preganjat strahove. » Pri tem Škof postavi kult telesa kot osnovno premiso, skozi katero se vzpostavlja identiteta, porajajoče strasti v telesu pa kot tisti medij, ki omogoča identiteti da vznikne kot lastnost človeškega in njegovih odnosov, ki predstavljajo za igralce neke vrste terapijo. Škof, ki je znan predvsem po režiji komedij, za katere pravi, da je to »edini žanr, ki vzdrži to neizprosno sedanjost«, se trudi vzpostaviti komični mehanizem kot princip, ki bi ga vsi razumeli. Žal je naslednje performans predavanje z naslovom Mala Kline dela Andrejo Kopač odpadlo zaradi bolezni koreografinje, a smo Andrejo Kopač spoznali posredno vsaj preko prvega predavanja. V naslednjih dneh se bodo spoznavali, interpretirali in nadgrajevali avtorji kot so performerja JAŠA in Mala Kline, gledališka režiserja Mare Bulc in Luka Martin Škof ter likovna umetnica Jasmina Cibic.
Performa se je ob 18h preselila v galerijo Media Nox, kjer je imel Marko Brumen kot selektor video performe predstavitev gostujočih avtorjev. Povedal je, da ga pri izbiri videov ni gnal določen žanr ali teoretsko ozadje, temveč takojšen vizualni učinek, ki ga je delo imelo na njegovo percepcijo. Izmed avtorjev predvajanih videov je bila prisotna edino mlada Splitčanka Mirjana Batinič, ki je pokazala na politični podton svojega videa z naslovom Nikogaršnja nevesta. Avtorica se skozi performans, ki je spomladi nastal v galeriji Alkatraz na Metelkovi, sprašuje o vzrokih, ki pripeljejo priseljenca do tega, da se z nekom poroči zaradi ureditve državljanstva. Travmatsko izkušnjo poroke je predelala tudi v plesnem videu, ki je kot dokumentirana verzija performansa zelo estetski in deluje kot samostojni izdelek. O mejah med performansom, videom in plesnim filmom se je v nadaljevanju razvila tudi obsežna diskusija, ki so jo podžgali Marko Brumen, videastka Ana Pečar, koreografinja Mojca Kasjak , performer Miha Horvat in koordinatorka programa Petra Kolmančič. Mojca Kasjak je povedala, da so bili njeni performansi in koreografije vedno zasnovani multimedijsko in da jo je video kot dokumentirana verzija predstave marsikdaj tudi presenetil, saj je predstavo potem gledala z drugimi očmi. Miha Horvat je poudaril kompleksno naravo videa in performansa, za produkcijo, ki nastaja na tem področju, pa je dejal, da je zelo obsežna in kvalitetna. Po drugi strani je Petra Kolmančič dejala, da je v slovenskem prostoru zastopanih veliko plesnih ustvarjalcev in festivalov, medtem ko je samih plesnih videov oz. filmov bolj malo. Prav zato so se organizatorji Perfome pred tremi leti odločili podpreti ta žanr. Miha Horvat je pri tem dodal, da je festival neke vrste logistični center, kjer se prikazuje končni izdelek umetnikov, medtem ko se največja potreba kaže v ustanovitvi umetniškega laboratorija, kjer bi se performerji družili in nadgrajevali individualne izkušnje. Tudi Ana Pečar je omenila povsem človeško potrebo po komunikaciji brez besed, ki jo pozna že živalski svet, ki se sporazumeva preko vonja. Performans je po njenem mnenju podoben življenju, performerji pa preko druženja skozi glasbo in gib posnemajo najbolj primarne naravne vzorce.
Poleg videa Mirjane Batinić, ki je bil premierno predvajan na včerajšnji otvoritvi, velja omeniti še ostale slovenske avtorje kot sta Mateja Bučar in Vesna Krebs. Prva je izpeljala performans Zelena luč, v katerem je pokazala, da je lahko zelena luč na semaforju izziv za različne koreografije, ki so se spntano odvile na ljubljanskih prehodih za pešce, druga pa je z videom Razmaščeno telo RMX ujela plešoče telo v mrežo interaktivnih projekcij. Holografska video projekcija Dalije Ačin, ki se vrti za črnim ozadjem v pritličju galerije, ustvarja simbiotično sintezo digitalnega in fizičnega ter se osredotoča na dojemanje virtualnega in fizičnega telesa. Plesne geometrije, ki se odvijajo znotraj vizualne kletke, predstavljajo izziv za italijansko produkcijsko skupino Motus, ki z videom Crac opozarjajo na lom celote in kaos, ki ga doživlja sodobni plesalec. Po inovativnosti pa izstopata tako video Aleksandre Domanović, ki s spretno montažo ustvarja enotno sliko desetih različnih variacij istega performansa ter video Klimatska naprava avtorja Oliverja Larića, ki je ročno izrezoval 3975 posnetkov svojega performansa in s tem ustvaril enkratno video umetnino. Na koncu naj omenimo še odlična video izdelka filipinske koreografinje Donne Mirande z naslovom Malo prostora za dvom in Seveda to ni kad. Pri prvem gre za performans brez performansa, kjer gledalec ne ve ali je postavljanje blazin v čakalnici dokumentirano dejanje trgovca ali zrežirano umetniško delo, pri drugem pa avtorica s pomočjo treh kamer snema koreografijo znotraj kopalnice zasebnega stanovanja in jo predvaja na zaslon v dnevni sobi. Omenjeni videi se bodo predvajali vse dni festivala ob 18h v galeriji Media Nox, le v petek jih bo možno videti že ob 17h. Vabljeni…
Miša Gams
FOTOGRAFIJE
V torek, 29. novembra, od 18.00, v Kulturnem inkubatorju