EPK 2012

Mednarodni festival računalniških umetnosti (MFRU)

MFRU je že od ustanovitve leta 1994 v Mariboru in tudi v širši regiji ključni akter na področju računalniških umetnosti. S svojo bogato tradicijo in stalno dejavnostjo je ena osrednjih institucij te veje umetnosti. MFRU je tudi danes edini tovrstni festival v regiji Čiste energije, ki je v 15-ih letih opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in prakse računalniške umetnosti ter novih medijev. Festival je gostil priznane domače in tuje umetnike, barvit in raznolik program, predstavljal je mlade domače umetnike ter umetniške in izobraževalne vsebine.

Po besedah Marka Ornika, vodje festivala, se festival krepi na podlagi reorganizacije programske in organizacijske strukture, strokovno profiliranega programskega odbora ter tujih in domačih selektorjev. S povezavami na lokalni ravni ustvarjamo razširjeno platformo ustvarjalcev in institucij na področju sodobne intermedijske umetnosti. Festival se bo v regiji Čiste energije EPK 2012 uveljavljal z mobilnimi predstavitvami, hkrati pa se na evropski ravni povezuje v mednarodna partnerstva.

MFRU promovira in uveljavlja sodobne računalniške umetniške prakse ter zapolnjuje tudi programsko nišo na kulturnem področju. Tema festivala v letu 2012 Robotika in novi načini kako misliti človeka, ki jo bodo obravnavali raznovrstni programski sklopi. Mednje sodijo Avdiovizualni nastopi v živo (Eksperimentalni laboratorij, Optofonica Showcase, 8bit, Kinozvočenja, AV Odprti poziv), FF/PLAY/REW , Simpozij (strokovna predavanja v povezavi s temo festivala), A-E/19 (ustvarjalni multimedijski izdelki srednješolcev), Arhiv 21 (ukvarjanje rezidenčnih umetnikov z arhivom festivala), Mobilne predstavitve festivala, Intervencije v javnem prostoru (instalacije) in številni drugi festivalski dogodki.

Več na http://www.mfru.si

 

Ko te napiše knjiga… Festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru

Svetovni dan knjige, 23. april, je namenjen promociji branja, založništva in zaščiti intelektualne lastnine in avtorskih pravic. V počastitev tega dneva bo med 20. In 26. aprilom 2012 potekal že 15. Literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Osrednja tema letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je metafora v najširšem pomenu besede. V letu 2012 pa bodo Slovenski dnevi knjige v mariboru s projektom Poezija na mestnih ulicah sodelovali tudi z organizacijami v partnerskih mestih EPK.

Več na http://www.mkc.si/sdk

 

Festival Performa

Performa vsebinsko prikazuje hibridne, multimedijske in eksperimentalne umetniške projekte, ki preizkušajo meje žanrov in iščejo nove izraznosti in sporočilnosti v skladu s tendencami oblikovanja sodobnega sveta, pa naj si bodo tehnološke, ekološke, znanstvene, socialne, estetske, etične, filozofske, svetovnonazorske ali ekonomske.

Tematsko se bo 17. Performa ukvarjala z mejo med znotraj in zunaj, med in in out, med sprejemljivim in nesprejemljivim oziroma s tisto nevidno črto, ki obe entiteti ločuje in/ali povezuje. V okviru Performe bo tokrat že četrtič potekal tudi mini festival Video:performa in serija performans predavanj umetnikov z različnih področij umetniškega ustvarjanja. Izpostavljamo še projekt Intelektualne kurbe Zorana Srdić Janežiča, performativno razstavo Jožeta Šubica v galeriji Media Nox z naslovom Hiša vzhajajočega sonca/House of the Rising Sun ter performans Miše Gams Moje meso je tvoje meso.

Več na http://www.mkc.si/performa

 

Družabno družboslovje 2012

Družabno družboslovje je projekt, ki vzpostavlja konkretno vsebino na izrazito deficitarnem mestnem področju: na področju oblikovanja intelektualne kulture, ki na osnovi različnih humanistično-družboslovnih spoznanj vzpostavlja specifično samorefleksivno družboslovno-humanistično refleksijo in samoumeščanje mesta ter tega dela Slovenije v sočasne nacionalne in nadnacionalne intelektulane tokove. Gre za že tradicionalni cikel predavanj in diskusijskih večerov, ki jih pripravljata dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec, v sodelovanju z našim zavodom. Vsako leto poteka spomladanski in jesenski cikel v mariborskem klubu KGB. Pripravljamo pogovore o aktualnih družbenih temah z eminentnimi gosti. Cikel je namenjen predvsem študentski populaciji, vendar se ga z veseljem udeležijo tudi drugi intelektualci.

Več na http://www.druzabnodruzboslovje.org

 

Mariborska mlečna cesta

Nekatere stvari imajo več življenj. Tako je lahko tudi z zvečilkami, ki prilepljene tičijo na pločnikih, cestah in trgih, skratka povsod tam, kjer jih izpljunejo ljudje. Število izpljunkov govori o gostoti ljudi, saj je znano, da vsaj ena tretjina uživa v tej sladki gumi. Američan, Miroslav Cukovic, grafik po izobrazbi, ki že četrto leto živi v Mariboru in redno razstavlja v Sloveniji in v tujini, je v prežvečenih zvečilkah videl gradivo za svojo umetnost. Te drobne, a velikokrat nadležne odpadke, bo uporabil v izvengalerijskem site-specific delu. Na tla prilepljene zvečilne gumije bo prebarval s posebno belo barvo za cestne oznake, ki vsebuje male kristale, tako da se svetijo ponoči. Na izbranih delih ožjega mestnega jedra Maribora bodo zažarele svetleče pike. In poetično oko bo lahko v njih videlo izmišljene in naključne zvezdne galaksije.

 

nanoUmetnost

Projekt predstavlja “nanoart”, umetnost na nanoravni: intervencije v mikroskopsko vidno območje, kipe in površine, biološke intervencije, slike, posnete z različnimi elektronskimi mikroskopi, ki so potem umetniško obdelane. S projektom želimo spodbuditi pretok idej med znanstveniki in umetniki za ustvarjanje nove umetniške produkcije. Prav tako pa želimo spodbuditi širšo razpravo in razmišljanja o uvajanju novih tehnologij, ki lahko usodno zaznamujejo sodobnost in prihodnost.

NanoArt – nano umetnost je nova umetniška veja povezana z micro in nanostrukturami, ki jo ustvari umetnik ali znanstvenik preko kemijskega ali fizikalnega procesa. Vizualizacija poteka prek raziskovalne opreme, kot npr. vrstični elektronski mikroskop in mikroskop na atomsko silo. Znanstvene podobe teh struktur so z različnimi umetniškimi tehnikami preoblikovane v umetniška dela. Pri nanoartu gre za interdisciplinarno združitev znanosti in umetnosti. Njegov namen je (med drugim) približati znanstveno delo širšemu krogu ljudi. Pri nanoartu gre za umetnost v najmodernejšem pomenu besede, saj jo je omogočila šele najnovejša, vrhunska tehnologija, s pomočjo katere se pred nami razprostira svet, tako majcen, da je za njegovo uzrtje potrebna povečava za 1 milijardo. 

 

Družabno družboslovje – druga gostja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar

 Druga gostja letošnjega pomladanskega ciklusa Družabnega družboslovja, ki ga avtorsko načrtujeta in vodita dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec v organizaciji Mladinskega kulturnega centra ter v koprodukciji Zavoda Maribor 2012 ter ob podpori Študentske organizacije Univerze v Mariboru v Klubu KGB bo v ponedeljek, 12. 3. 2012 ob 19. uri slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Izbor gostje ni slučajen, saj se vprašanje informacij v sodobni družbi kaže kot vedno pomembno vprašanje, ki še zdaleč več ni samo običajno vprašanje tehnike, ampak pomembno vprašanje organizacije moči v sodobnih družbah. Ki se na vse mogoče načine kaže kot niz različnih problemov ter novih socialnih strategij. Tako kot vprašanje za ali proti Akti, objavljanja skrivnih dokumentov razvpitega Wiki Leaksa ali virtualnih napadov ter internetnih intervencij z realnimi družbenimi posledicami na primer skupine Anonymous…

Nataša Pirc Musar - gostja DD Nataša Pirc Musar - gostja DDPublika Nataše Pirc Musar - gostje DDPoslušalci Nataše Pirc Musar - gostje DD

 

 

Intimate spaceS

DS01 3Intimate spaceS

Ob izteku razstave Intimate SpaceS vas v sredo, 4. aprila, ob 17.30 vabimo

na vodstvo po razstavi z umetnikom Tomažem Burlinom in kustosinjo Majo Pardeilhan.

 

Razstava je na ogled do 6. aprila 2012.

Galerija je odprta vsak delavnik od 12.00 – 16.00 ter od 16.30 – 20.00 ure. 

VABLJENI!         VSTOP PROST!        

 

 

 Mélissa Boucher

Fotografinja in multimedijska umetnica francosko bolivijskega porekla je študij likovne umetnosti zaključila v Parizu (Ecole nationale supérieure des beaux-arts). V sklopu študija je bila na izmenjavi v Londonu (Central Saint Martins College of Art and Design), kar je močno vplivalo na njeno umetniško delo. Živi in ustvarja v Parizu.

V svojih delih se posveča predvsem ustvarjanju prostorov, kjer se prepletata realnost in fikcija. Pri tem se velikokrat prepušča naključjem in sledi priložnostim, ki ji prekrižajo pot. Podobe dojema kot igrišče in bolj kot same fotografije jo zanima kako jih doživljajo ter kaj na njih vidijo ljudje.

Tomaž Burlin

 Deluje kot oblikovalec, fotograf, filmski publicist in režiser. Študiral je uprizoritvene umetnosti in diplomiral iz dokumentarno-antropološkega filma na Université Paris 10 Nanterre, kjer trenutno pripravlja doktorat iz filmske teorije. Od leta 2003 živi v Parizu. 
Ustvaril je več kratkih eksperimentalnih in dokumentarnih filmov, nazadnje film
Boris Pahor – trmasti spomin v produkciji RTV SLO in Transmedia Gorica, za katerega je lani na Dunaju prejel nagrado Euromedia Erasmus. Od leta 2006 organizira in vodi gledališke, predvsem pa filmske delavnice na
dokumentarno temo, tako v Franciji, kot tudi v Sloveniji.
V svojih delih se osredotoča na tematike migracije, spomina in avtobiografije, ter
ustvarja po večini v fotografskem in filmskem mediju (Super8 in video).

{loadposition my_module_position}

 

Družabno družboslovje – začetek spomladanskega ciklusa

DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE – PRVI GOST ALEKSANDER LUCU

Aleksander LucuSvobodni novinar Aleksander Lucu je bil prvi gost pomladanskega ciklusa pogovorov Družabnega družboslovja v Klubu KGB na Vojašniškem trgu v Mariboru v ponedeljek, 5. 3. 2012 ob 19. uri, ki ga v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor in v koprodukciji zavoda Maribor2012 ter ob podpori Študentske organizacije Univerze v Mariboru avtorsko oblikujeta in vodita dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec.

Gostje Družabnega družboslovja so se v zadnjih dveh letih intenzivno soočali z različnimi vidiki družbene krize, v kateri se nahaja sodobni svet. Na ta način so vsem prisotnim, pa tudi bralcem lanskoletne tematske številke Subkultur, predstavili številne obraze krize. Vključno s poskusi poimenovanj ključnih elit oblasti, ki imajo od krize največjo korist in/ali tudi predstavljajo njene najbolj aktivne povzročitelje.

Izbor Aleksandra Lucuju za prvega gosta letošnjega pomladanskega ciklusa tako ni slučajen, saj ga širša javnost pozna kot specializiranega novinarja, ki skuša različne družbene dogodke in dogajanja tudi povezati s konkretnimi akterji, ki jih povzročajo ali stojijo za njimi, ter kot novinarja, ki mu niso tuji tudi v javnosti manj znani (najbolj radikalni?) premisleki kot je na primer premislek, da je izbor (tudi nesojene) sedanje vlade samo posledica globalne borbe za moč in nadzor najmočnejših svetovnih organizacij kot sta Opus dei in Bilderberg. Seveda z lokalnimi, nam dobro poznanimi igralci s sončne strani Alp.

NAPOVEDUJEMO!

15. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU – KO TE NAPIŠE KNJIGA 2012

20.-26. 4. 2012
različna prizorišča v Mariboru in partnerskih mestih
Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s partnerji

Svetovni dan knjige, 23. april, je namenjen promociji branja, založništva in zaščiti intelektualne lastnine in avtorskih pravic. V počastitev tega dneva se v Mariboru, številnih drugih slovenskih mestih in različnih krajih po vsem svetu odvijajo prireditve in aktivnosti, posvečene knjigi, literaturi, bralcem in literarnim ustvarjalcem.

OTVORITVENI DOGODEK 15. SLOVENSKIH DNI KNJIGE V MARIBORU – KO TE NAPIŠE KNJIGA 2012
20. 4. 2012
Univerzitetna knjižnica Maribor, 13:00
Organizacija: Mladinski kulturni center Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor

Program svečane otvoritve bo ob nagovorih in poslanici ob svetovnem dnevu knjige vključeval odprtje knjižne razstave avtorja Boruta Gombača, odprtje likovne razstave umetnin iz knjig SELECTED BOOK WORKS/ IZBRANE SKULPTURE IZ KNJIG priznanega ameriškega umetnika Briana Dettmerja in nastop zasedbe Narat (Boštjan Narat, glas, kitara; Matevž Kolenc, kitara, bas, aranžmaji; Polona Janežič, klavir, klaviature; Jelena Ždrale, violina; Blaž Celarec, tolkala).

Knjižni sejem Slovenskih dnevov knjige na Grajskem trguKNJIŽNI SEJEM
20.-26. 4. 2012 (razen v nedeljo), 10.00-19.00
Grajski trg Maribor

Na knjižnem sejmu bodo slovenske založbe prodajale knjige s popustom in predstavljale aktualno knjižno produkcijo. Na odru knjižnega sejma bo ves teden od jutra do večera potekal bogat kulturni program: literarni nastopi, nastopi kantavtorjev (Narat, Tadej Vesenjak, Katarina Avbar in Peter Dekleva, Elvis Berljak), predstavitve založb, srednješolski literarno-glasbeni maraton, maraton rap in hip-hop poezije z gostoma Emkejem in N’tokom, nastopi osnovnošolskih gledaliških skupin, program za otroke, odprti literarni maraton. Ob odru bo postavljena Čitalnica na jasi z menjalnico knjig Knjižna bolha, delavnicami in branjem pravljic v živo. Na ogled bo postavljena knjiga velikanka avtoric Miri Strnad in Metke Stergar, ulična razstava oblečenih knjig Dualika in prodajna razstava torbic iz knjig Polone Poklukar.

 

RECIKLIRANE KNJIGE:
ULIČNA RAZSTAVA TORBIC IZ KNJIG POLONE POKLUKAR
20. – 26. 4. 2012
Na stojnici knjižnega sejma na Grajskem trgu

Likovno umetnico Polono Poklukar je k sodelovanju povabila Petra Kolmančič, vodja literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki je pred tremi leti zasnovala projekt Reciklirane knjige.
Letos je nastala druga kolekcija unikatnih torbic, narejenih iz platnic odpisanih ali poškodovanih knjig.

Torbice bodo od 20. do 26. aprila 2012 predstavljene na Grajskem trgu v okviru 15. Slovenskih dni knjige v Mariboru.

Dualik - oblečena knjigaRECIKLIRANE KNJIGE:
DUALIK: Palpitacije – ULIČNA RAZSTAVA OBLEČENIH KNJIG
20. – 26. 4. 2012
Na stojnici knjižnega sejma na Grajskem trgu v Mariboru

Oblečene knjige so projekt literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Že tretjič bo ena izmed stojnic knjižnega sejma na Grajskem trgu v Mariboru med 20. in 26. aprilom 2012 ponujala na ogled nekaj čisto posebnega – modno revijo nove kolekcije oblečenih knjig z naslovom Palpitacije, tokrat blagovne znamke Dualik, ki jo ustvarja mariborski modni oblikovalec Tomaž Tomljanović. Ker je blagovna znamka Dualik znana po svoji modi v uličnem slogu (t.i. street fashion style), bo tudi kolekcija oblek za knjige ustvarjena v tem duhu.
V preteklih dveh letih sta se na stojnici mariborskega knjižnega sejma s kolekcijo oblečenih knjig predstavili mariborski modni oblikovalki Miri Strnad (Miricota) in Irena Rojs. Izbor knjig pripravlja koordinatorka programa festivala slovenski dnevi knjige v Mariboru, Petra Kolmančič.

Brian Dettmer GrolierBRIAN DETTMER (ATLANTA, ZDA) – IZBRANE KNJIŽNE SKULPTURE/SELECTED BOOK WORKS, RAZSTAVA
20. 4. – 28. 5. 2012
Razstavišče Univerzitetne knjižnice Maribor

Interdisciplinarni umetnik se je rodil leta 1974 v Chicagu, kjer je tudi opravil magisterij iz umetnosti na Columbia College. Že v času študija ga je zanimal odnos med tekstom in podobo ter večplastni sistem znakov. Pri svojem ustvarjanju že od vsega začetka uporablja tako lepilo kot tudi sofisticirane nože, pincete, skalpele in ostale kirurške pripomočke, s pomočjo katerih zareže v najrazličnejše starinske knjige. Pri tem ne dela nobene selekcije, saj se v njegovem naboru knjižnih del znajdejo tako medicinske enciklopedije kot tudi zgodovinski učbeniki, otroške slikanice, zemljepisni atlasi ter stenski zemljevidi. Zlasti slednji so vir inspiracije zadnja leta, saj s svojevrstno predelavo zemljevidov Združenih držav Amerike in Bližnjega vzhoda v tridimenzionalne skulpture, podaja politični manifest časa, v katerem živimo. Poleg političnih konotacij pa bi v njegovem delu lahko našli tudi ekološke, sociološke, filozofske in zgodovinske konotacije, s pomočjo katerih avtor preizprašuje samo evolucijo medijev in ohranitev umetniške produkcije.
Čeprav bi na hiter pogled dela uvrstili med kolaže oz. asemblaže, je princip Dettmerjevega dela povsem drugačen. Umetnik ne ustvarja večplastne umetnine s pomočjo nanašanja materialov, temveč s pomočjo redukcije že obstoječe vsebine. Pri tem mu predstavlja vodilo psihoanalitična misel, da lahko nekaj tako zelo ljubiš, da to stvar tudi uničiš oz. pohabiš. In čeprav gre v bistvu za hendikepirane knjige oz. knjige, ki s svojo odprtostjo zrejo naravnost nazaj v gledalca, že prvi vtis pusti občutek večplastne estetske umetnine, ki ji (ironično) nič ne manjka. Knjigam tako z dolbenjem, rezanjem in brušenjem simbolično dodaja nove semantične pomene, z njimi pa tudi nove alternativne interpretacije knjige, ki s pomočjo likovne »reciklaže« pridobiva podobo vizualne umetnine.
Lahko bi torej rekli, da se Brian Dettmer rad zakoplje v dobro knjigo. In to dobesedno. Pri svojem delu se obnaša kot sodobni arheolog oz. geolog, ki v svoja dela ne vnaša nič tujega, temveč zgolj selekcionira, reciklira in izolira že videno. Knjige, ki bi drugače končale na odpadu, prevzame z ljubeznijo in spoštovanjem, ter jih prepusti naravnemu procesu razpadanja. Njegove knjižne skulpture se pred gledalcem razpirajo kot samostojne geološke pokrajine s prepoznavnimi vdolbinami in vzpetinami, včasih pa avtor zlepi več knjig skupaj in jih preoblikuje v ogromne stavbe, organske insekte ali prepoznavne geometrijske like, ki krasijo stene številnih znanih galerij po vsem svetu. Zadnja leta se Brian Dettmer poleg reciklaže knjig posveča tudi recikliranju zvočnih trakov kaset, ki jih topi in preoblikuje v skelete ljudi in lobanje živali. Brian Dettmer, ki zdaj živi v Atlanti, bo Slovenijo obiskal prvič in pri tem postavil na ogled kar šestnajst knjižnih skulptur, ki bodo krasile Razstavišče Univerzitetne knjižnice v Mariboru med 20. 4. in 28. 5. 2012. Vabljeni na jagodni izbor brez primere …
Kustusinja razstave je Maja Pardeilhan.

ROK VILČNIK: PESEM V IZLOŽBI, OTVORITEV LITERARNE INTERVENCIJE NA HIPERFASADI KULTURNEGA INKUBATORJA
Otvoritev 20. 4. 2012, 18:00
Kulturni Inkubator, razstavišče Hiperfasada (na ogled do 20. 5. 2012)

»Stvari v izložbi morajo biti lepe, da pritegnejo. Nekoč sem videl v eni pesek in v ozadju palme in morje. Pol ure sem stal pred njo sredi naletavajočega snega.
Lutke v njih so včasih kot žive in želel bi si imeti takšno dekle – vedno dobre volje in tako lepo urejeno. Včasih je v izložbah polno časa, ki kaže narobe in potem cela ulica tiktaka po svoje.
Vse niso lepe in mimo teh hitreje stopiš. V nekaterih so predelane živali in tisto, česar ne moreš imeti. Pa bi rad. Pa ne moreš. Ker vsega, kar je v izložbah ne moreš imeti, kakor ne vsega, kar je na svetu.
Velike stvari znajo dati v izložbe: avtomobile in pomembne knjige; tudi slike in slaščice, da z veseljem stopiš noter in plačaš za razgled.
Včasih so pred njimi ljudje z iztegnjenimi rokami, včasih se dva poljubljata pred njimi ali pa mama kara otroka, ki se otepa in s prstkom sunkovito kaže drugam.
Včasih zagledaš sebe in se ustaviš …
Ustavi se čas.
Gledaš in ne moreš verjeti.
Minila so leta, a ti nikogar več ne vabiš, čeprav si brez cene in neprecenljiv.
In tako včasih zagledaš še pesem v izložbi…

V izložbi sveta.« (Rok Vilčnik)

Rokgre (foto: Damjan Švarc)rokgre (Rok Vilčnik), književnik
Do sedaj se je pripetilo več kot 20 premier rokgrejevih gledaliških tekstov doma in v tujini, dram, komedij, kabarejev in besedil za otroke.
Leta 2000 dobi za dramo To Grumovo nagrado za najboljšo Slovensko dramo, nato leta 2004 nagrado Žlahtno komedijsko pero za najbolje napisano komedijo Pavlek, ki zmaga na Festivalu monodrama Ptuj 2004. Leta 2008 se zgodi druga Grumova nagrada za Smeti na luni.
Je eden od scenaristov najuspešnejše Slovenske humoristične tv serije Naša mala klinika in Lepo je biti sosed. Je pisec besedil in ustanovitelj glasbene skupine Patetico, besedila pa piše tudi za pevki Neisho in Bilbi. Pred kratkim je ugledal luč sveta njegov novi glasbeni projekt – glasbeni album ansambla Papir, ki je vodilni predstavnik gibanja Nova popevka iz Maribora.
Izdal je dva romana Mali ali kdo si je življenje zmislo?, in Deset let razmišljanja ter zbirko pravljic Vesoljne pravljice ter pesniško zbirko Sanje. Trenutno končuje več gledaliških tekstov in k življenju spravlja novi glasbeni projekt Pliš.

 

PETER MLAKAR: KONSISTENCA JE ZUNAJ, PREDAVANJE O METAFORI
20. 4. 2012, 20:00
KGB

Vrtenje v začaranem krogu neskončne antinomije poišče satisfakcijo v nadtavtološkem. Argument uma za sklepanje o temeljnih veljavnostih ali realnem najdemo v prekomernih, »nemogočih« dimenzijah duha.

Metamehanične pesmi - Primož Oberžan (foto: Marko Ocepek)PRIMOŽ OBERŽAN: MATAMEHANIČNE PESMI, LITERARNO-GLASBENI PERFORMANS
20. 4. 2012, 20:30
KGB

Metamehanične pesmi so – enako kot inštrumenti Primoža Oberžana, sicer ustanovnega člana zasedbe The Stroj – pomenski stroji, generatorji smisla sestavljeni iz naključno najdenih, a premišljeno sestavljenih elementov. Pregorele žarnice, pokvarjene ure, zdrajsane fraze, zvoki glagolov in stetoskop – vse prav pride za metamašine. Metamehanične pesmi se vrtijo, preobražajo in izparevajo v kondenz pomena na steklenem obodu epruvete duha. Električno ozvočene pa zažarijo in razsvetlijo trudno dušo kakor neonske palice v rokah Nikole Tesle.
Metamehanične pesmi se ne rojevajo iz eksistencialnih stisk žrtvovanja v solzavi dolini pod svodom metafizične Krivde. Nasprotno, vznikajo iz neskončnega začudenja in prešernega veselja nad tem, kakšno preobilje pomena rojeva jezik, kadar ga malce pošraufamo in nato pustimo, da dela po svoje. Kajti metamehanika deluje, da je veselje!

Tadej Vesenjak (foto: Arhiv MKC Črke)TADEJ VESENJAK, glasbeni nastop
25. 4. 2012, 16:00
Oder knjižnega sejma na Grajskem trgu

Tadeja Vesenjak je eden najboljših slovenskih kantavtorjev, ki misli in poje v svoji rodni prleščini. Pri Pri Založbi Pivec je pred kratkim izšel njegov kantavtorski prvenec z naslovom Samo mrtve ribe plavajo s tokom. Njegove pesmi so včasih obarvane z bluzovsko melanholijo, tu pa tam dišečo po panonski depresiji, spet v drugih je vinsko radosten in igriv, kot s soncem obsijane ljutomersko-ormoške gorice, pa spet drugič humoren in družbeno kritičen.

Narat (foto: Ivian Kan Mujezinović)BOŠTJAN NARAT, kantavtorski koncert
21. 4. 2012, 11:30
Oder knjižnega sejma na Grajskem trgu

Boštjan Narat – glasbenik in filozof, ki zadnja leta kot kantavtor nastopa samostojno, je znan kot idejni vodja glasbene skupine Katalena, ki črpa navdih iz etnološke zbirke ljudskih pesmi. Leta 2010 je pri založbi Pivec izdal samostojni album Strah je odveč, ki je požel veliko uspeha v glasbenih vodah. Vikend magazin ga je istega leta proglasil za najboljši album, medtem ko je na tedanjem Kantfestu dobil glavno nagrado za najboljšega kantavtorja. Že leta 2009 je na istem festivalu prejel srebrno kanto za svoj avtorski nastop. Njegove pesmi so pronicljive, hudomušne in polne raznovrstne metaforike, s katero razvija filozofskega duha in ga približa poslušalcem.
V začetku tega leta se je v slovenski glasbeni prostor vpisal z novim avtorskim projektom in novim albumom, na katerem je združil moči z izkušenimi glasbenimi sopotniki: Matevžem Kolencem, Polono Janežič, Jeleno Ždrale ter Blažem Celarcem.
Narat je poleg zanimive glasbene poti znan tudi kot pisec filozofskih prispevkov ter kot moderator pogovorov o filozofiji.

Katarina Avbar (foto: Peter Dekleva)KATARINA AVBAR Z GLASBENO SPREMLJAVO PETRA DEKLEVE
24. 4. 2012, 16:00
Oder knjižnega sejma na Grajskem trgu

Katarina Avbar – kantavtorica in performerka. Leta 2005 je z Aldom Ivančičem in Galom Gjurinom napisala avtorsko glasbo za plesno predstavo PLES ali IŠČE se Lily Marlen koreografinje Rosane Hribar, v kateri je sodelovala med drugim tudi kot plesalka, pevka in igralka. Občinstvo prepoznava in ceni odlike njenega globokega glasu, s katerim pridno manevrira po šansonjerskih vodah in podobnih globočinah. Med drugim je sodelovala tudi na Festivalu slovenskega šansona, na Kantfestu in pri projektu Rokerji pojejo pesnike. S kitaristom in producentom Petrom Deklevo, ki trenutno ustvarja v skupinah Srečna mladina, Adam, Gušti, DMP in Golem, v preteklosti pa je sodeloval z najvidnejšimi imeni slovenske popularne in alternativne glasbe, uspešno sodelujeta že nekaj let, saj je njun glasbeni stil izredno kompatibilen.

Elvis Berljak (foto: Arhiv MKC Črka)ELVIS BERLJAK, glasbeni nastop
23. 4. 2012, 16:00
Oder knjižnega sejma na Grajskem trgu

Elvis Berljak – vsestranski avtor; glasbenik, pesnik, boem, gledališki režiser in igralec, ki se zadnja leta preizkuša na področju kantavtorstva. Leta 2011 je bil proglašen za tretjega najboljšega kantavtorja na Kantfestu v Rušah. Med drugim je bil pod okriljem MKC Črke gost lanske Male šole literature na Pohorju. Njegove pesmi so odraz današnjega časa in izžarevajo številne eksistencialne, ljubezenske in duhovne teme, ki jih avtor podkrepi s prepoznavnim glasom, s katerim seže poslušalcem do srca.

BORIS A. NOVAK,OSREDNJI GOST FESTIVALA SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU
Sreda, 25. 4. 2012, 19.00
Art kavarna hotela Piramida
MKC Maribor in Mariborska knjižnica

Boris A. Novak deluje kot pesnik, dramaturg, urednik, esejist, predavatelj, literarni teoretik in je tudi eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Piše epsko-lirsko poezijo, zlasti kratke pesnitve in sonetne vence, v kateri prevladuje pomenska, zvočna in estetska jezikovna igra s poudarjenim motivom pesniškega ustvarjanja, dramska besedila, otroške radijske igre. Je prejemnik številnih literarnih nagrad. Pogovor z avtorjem bo moderirala Darka Tancer-Kajnih.

MAJA LOGAR, IGOR ČERNE IN ROBERT KEREŽI: PRAVLJICA O TREH PRAŠIČKIH IN GLASBENA PRAVLJICA KAČJI HOTEL
24. 4. 2011, 11:00
Grajski trg
Mladinski kulturni center Maribor in Mariborska knjižnica

Stara, vsem dobro znana angleška ljudska pravljica O treh prašičkih velja za eno najlepših in najbolj priljubljenih pravljic na svetu. Zgodba o treh prašičkih in požrešnem volku, o strahu in modrih odločitvah, o lenobi in vztrajnosti in o zmagi dobrega nad zlim. Klasična pravljica, ki navdušuje otroke in odrasle po vsem svetu se vam tokrat predstavlja v preobleki pripovedovalcev Mariborske knjižnice. Maja Logar, Igor Černe in Robert Kereži so ji vdahnili novo dimenzijo pripovedovanja podprto z igranjem na male ritmične inštrumente, ki se začinjena z zvočno kuliso in igralskimi vložki ponuja poslušalcem.
Z Wojtowyczevimi ilustracijami in songi Briana Mosesa pa se bo skozi petje in igranje občinstvu predstavila tudi zgodba Kačji hotel (The Snake hotel) za katero so tekst v slovenščini in glasbeno podlago pripravili že omenjeni pravljičarji. Kače vseh vrst, barv in dimenzij vas bodo zapeljivo popeljale skozi svoj hotel, ki slovi po prijaznosti, ustrežljivosti, dobri kulinarični ponudbi in nočnem kopanju v bazenih …

FOTO EmkejRAP IN HIP-HOP KOT NAČIN ŽIVLJENJA BESEDE, glasbeni maraton z moderatorjem Emkejem
26. 4. 2012
Grajski trg Maribor
Dolgoletna stalnica literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je maraton rap in hip-hop poezije, na katerem se vsako leto na odru knjižnega sejma na Grajskem trgu predstavijo mladi glasbeniki, ki ustvarjajo na tem glasbenem področju. Za mnoge med njimi je bil prav ta oder odskočna deska in ena prvih priložnosti za javni nastop – tudi za danes zelo uveljavljenega Emkeja, ki bo tokrat že drugič v vlogi moderatorja. Emkeja je po prvencu Šmorn (2010) izstrelilo v višave štajerske rap scene. Pred tem je nastopal v hip hop skupini B-Squad, od leta 2005 pa sodeluje z zasedbo Tekochee Kru, s katero je izdal album »Adijo stari, kaki scenarij«. Odlikoval se je tudi kot dolgoletni voditelj oddaje Hip Hop Baza na mariborskem radiu Marš. V svojih pesmih združuje vsakdanje probleme z družbeno-kritičnimi refleksijami na temo kajenja, šolstva, odraščanja, spletnega ustvarjanja itd.

N'toko (foto: Borut Peterlin)N’TOKO, glasbeni nastop
26. 4. 2012, 22:00
Udarnik
Mladinski kulturni center Maribor in Zavod Udarnik
Novomeščan Miha Blažič alias N’Toko velja za tehnično najbolj izpopolnjenega slovenskega raperja. Svojo kariero je začel kot vokalist uspešnega funky-jazz-rap kolektiva Moveknowledgement, kasneje se je začel udeleževati tudi raznih improvizacijskih freestyle tekmovanj, ki so mu dvakrat prinesla naslov državnega prvaka.
S prvencem, »Cesarjeva nova podoba«, si je med rapersko in ostalo, predvsem alternativno publiko, pridobil kultni status glasbenika, ki nadgrajuje tipično rapersko formo. Sledila sta še album “Dobrodelni koncert ob koncu sveta” in EP “Elixyriproslam”.

Po petih letih ustvarjalnega premora ter začasni samoukinitvi se je N’Toko znova vrnil na slovenske odre.

LITERARNI MARATON MARIBORSKIH LITERATOV OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE
23. 4. 2012, 20:00
KGB

Na prireditvi bo nastopilo več kot 30 mariborskih literatov vseh generacij.
Večer v KGB-ju se bo nadaljeval z glasbo, ki jo bo izbral in vrtel DJ Soma!

HUMANITARNA KNJIŽNA AKCIJA
20.-26. 4. 2012
različna prizorišča v Mariboru

Članice dobrodelnega združenja Inner wheel klub Maribor bodo izpeljale humanitarno akcijo Podarimo knjigo in besedo. Obiskale bodo domove in ustanove po Mariboru in okolici.

Metafora – odprimo okna besed!

15.  SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU / 20. – 26. april 2012

Osrednja tema letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je metafora v najširšem pomenu besede. Osnovna, splošno sprejeta razlaga pojma metafore, ki pa ob novejših dognanjih z različnih znanstvenih področij več ne zadostuje, pravi, da gre pri metafori za prenos pomena iz ene besede na drugo na osnovi podobnosti, ki ju družijo. Sodobne teorije metafore (največ sprememb je na področju teorije metafore prinesla t.i. kognitivna teorija metafore) se bolj kot s vprašanjem kaj je metafora, ukvarjajo s vprašanjem kaj sploh je dobesedni pomen, kaj je podobnost, v kakšnem odnosu sta naravni, dobesedni jezik in metaforično ter ali metafora kot taka kaj doprinese k opisu sveta, ali torej ima spoznavne razsežnosti. Je metafora nujna za misel?

Dolgo se je domnevalo, da je vsakdanji, naravni jezik dobeseden in da je metafora le v domeni poezije in figurativnega jezika. Vendar besede niso stvari. In govorimo lahko tudi o stvareh, ki ne obstajajo – temeljne pojme skoraj vedno razumemo preko metafore: resnica, zmota, bližina, čas, ljubezen, strah … Tudi način razDSC02873umevanja in dojemanja fiktivnih stvari je metaforičen. Naš miselni sistem vsakodnevno operira z metaforami vseh vrst; tudi pri najbolj banalnih opravkih kot je npr. kupovanje zelenjave na tržnici ali branje naslovov v časopisih (če npr. samo preletimo današnje časopisne izdaje, naletimo na številne metafore, ki so v splošni rabi, npr. »Po zelo napetem boju Olimpija strla madžarski oreh« – ekipa Olimpije seveda ni pekla potice iz posebne sorte madžarskih orehov, ampak je v zahtevni hokejski tekmi premagala madžarsko ekipo) , »Znanje ponovno postavili na piadestal«, »Sedem adutov za dobro zdravje«, …). Številne metafore so že tako dobro zasidrane in uveljavljene, da jih sploh ne dojamemo kot metaforo.

Pojem metafore zato ne spada le na področje poezije, retorike, besede ali jezika, ampak je mesto metafore mišljenje – metafora naravno vznikne iz miselnega sistema kot celote. Naše običajno dojemanje in koncipiranje sveta deluje s pomočjo metafore, zato metafora ni le okrasek, estetska figura oz. retorična olepšava; poleg ustvarjalne funkcije ima tudi produktivno, spoznavno funkcijo, je v vlogi ponazoritve, omogoča predstave, prebudi občutja, spodbuja različne evokacije, zahteva bralčevo aktivno participacijo … Metafora se ne pojavlja le v umetnosti, temveč tudi v znanosti in v vseh jezikovnih zvrsteh, od narečja do zbornega jezika.

Zagotovo pa ustvarjalne metafore, ki se pojavljajo v umetnosti, zlasti literarne metafore, omogočajo nov način razmišljanja in zmorejo ustvariti nove stvarnosti. Slovenski dnevi knjige v Mariboru bodo izpostavili nekatere domače avtorje in metafore, ki jim je to uspelo!

Petra Kolmančič

SODELOVANJE S PARTNERSKIMI MESTI 2012: Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje

Projekt Poezija na mestnih ulicah avtorja Nina Flisarja je akcija, katere cilj je približati poezijo uveljavljenih poetov, ki ustvarjajo v partnerskih mestih in Mariboru, preko plakatov večjih dimenzij razobešenih po različnih lokacijah v mestih, širšemu krogu ljudi. Ljudje v mestnem okolju so izpostavljeni številnim oblikam verbalno-vizualne komunikacije , prevladujejo seveda najraznovrstnejši bolj ali manj vsiljivi reklamno-oglasni mediji. Projekt Poezija na mestnih ulicah pa skuša z ljudmi na mestnih ulicah komunicirati na drug način – jim ponuditi umetniško vredno besedilo, ki reflektira življenje v mestu tu in zdaj, ki izpostavlja življenjske občutke subtilnih ustvarjalcev in njihove »moduse vivendi«, ki obeležujejo urbano kulturo.

V letu 2012 bodo Slovenski dnevi knjige s projektom Poezija na mestnih ulicah sodelovali z naslednjimi organizacijami v partnerskih mestih:

Ptuj– Umetniško kulturno društvo Stara steklarska
Velenje – Lirikon, Ustanova velenjska knjižna fundacija
Novo Mesto – Založba Goga
Slovenj Gradec – Javni zavod Vetrnica (MKC) Slovenj Gradec
Murska Sobota – Mladinski Informativni in Kulturni Klub Murska Sobota / KRIK- Multimedijski center Pomurja

Gregor Lozar – Po objavi je vsak pesnik prazen

Gregor LozarGregor Lozar, rojen 1980 v Mariboru, kjer živi in dela. Je predvsem pisatelj, ki ga mikata tudi poezija in dramatika. Njegova literarna pot se začne nekje v srednji šoli. Svoja dela objavlja v literarnih revijah, npr. Dialogi. Je tudi pisec spremnih besedil in je urednikoval v literarni oddaji radia MARŠ. Pri Katedri je mesečno objavljal zgodbe. Do sedaj je objavil eno samostojno publikacijo: kratke zgodbe Spačene (Litera, 2009). V soavtorstvu je izšla še pravljica Zmajeve solze: pravljica za pogumne otroke (ZKD Murska Sobota, 2004). Sam zase pravi, da je s tem, ko je napisal knjigo, upravičil svoje življenje.

 

 

 

 

 

 

 

Po objavi je vsak pesnik prazen

 

***

 

Minotaver na pomirjevalih.
Na kolenih mu Ariadna protestira
proti mučenju živali, Tezej pa
povesi meč in odide domov.

***

 

Andrej je imel hausrest, Miha je bil s starši v Avstriji, Tadej je, kot ponavadi trd od ubogljivosti, pisal domače naloge, s Patrikom sem bil skregan in ker pri svojih dvanajstih letih še nisem čutil privlačnosti mazohizma, se mi zares ni dalo klicati Ludvika; s puncami si, razen športnega otipavanja, še nisem imel kaj početi, ker staršev ni bilo doma, je odpadlo vsakršno pospravljanje, učenje in kreganje, igrače so me dolgočasile in na televiziji ni bilo nič pametnega. Zato sem pač gledal največjo možno bedarijo, ki se je imenovala Ljubljana ena, kjer je nek možakar z nadvse fenomenalno srajco razlagal o neki knjigi. Knjige sem imel rad. Možakarja nisem razumel niti besede. Zdaj si rad domišljam, da me je to razjezilo in da sem si prisegel, da bom nekoč razumel vse, a tudi to je najbrž izmišljeno. A možakarja v prima srajci sem pozabil, dokler si ga nisem pred dvema minutama ponovno izmislil.
Nekoč, ko sem mami gnjavil, da ne vem, kaj naj počnem, je rekla, naj grem pisat ali risat. Ko sem pisal, nisem gnjavil mame. Ko sem v osmem razredu rekel, da bom napisal skeč za valeto, mi ni bilo treba k pouku, ko sem ga režiral. Umetnost je v redu, ker ni treba k pouku. Bil sem odličnjak. The right man for the job. V srednji šoli je bilo drugače. Tam so bili prosti spisi edini testi, za katere se mi ni bilo treba učiti. Spisi so bili fajn. In fajn so bile tudi knjige. Ko mi je bilo med urami dolgčas, sem pisal. Tako nisem gnjavil razreda. Kmalu je postal razred odveč. V tretjem letniku so me zaradi graj in neopravičenih ur vrgli iz šole. Naslednje leto so mi dali Prešernovo nagrado za moje zgodbe, ploskali so mi in mi dali knjigo. In ukor za neopravičene ure. V četrtem letniku sem bil že trdno odločen, da bom pisatelj. V četrtem letniku sem znal že zelo dobro početi tri najpomembnejše stvari moje mladosti: špricati šolo, pisati zgodbe, kaditi marihuano. Ko mi je desetletje kasneje izšla knjiga, sem jo na predstavitvi podaril materi namesto diplome. Še mesec pred tem sem razmišljal, da bi jo posvetil svojemu dilerju. Posvetilo bi se glasilo: ‘Mičotu – za navdih.’
Ker sem se v četrtem letniku odločil, da bom pisatelj, sem moral naslednjega četrt desetletja vsem in vsakomur razlagati, zakaj hočem biti pisatelj. Temu smo rekli uveljavljati se. Pisatelj hočem biti zato, da bi eventualnemu stvarniku dokazal, da znam bolje, da bodo čez tisoč let vedeli, da sem nekoč obstajal, da bi mi ploskali in me hvalili, da bi se srednja šola, s katere so me vrgli, imenovala po meni, da bi se srednješolci na srednji šoli, s katere so me vrgli, morali učiti, kdaj sem bil rojen in kdaj sem umrl, in da bi me kleli ravno tako, kot sem sam klel Ivana Tavčarja (1851–1923) tistega dne, ko sem se odločil, da bom pisatelj, ker res nisem poznal pametnega razloga, zakaj se ne bi učili o meni, če pa se moram učiti o njem, da bi vzpodbujal srednješolce k pisanju literature, da mi v življenju ne bi bilo treba iti v službo (kot mi ni bilo treba iti k pouku), da se mi ne bi bilo treba odločiti, kaj hočem biti (ergo: kaj hočem početi do konca življenja, ergo: kaj hočem študirati), ker kot pisatelj lahko preko junakov počneš tako rekoč vse, da bi imel zmeraj kaj početi, ko mi bo dolgčas, da bom lahko lagal, da bom čim dlje vstran od mame (ki je tiste čase dosti jokala), da bo oče, ki je tiste čase rad kričal, da sem ga razočaral, ponosen name, da bom pisal ljubezenske pesmi in ga eventualno tudi kdaj namočil, da bi na čim lažji način polepšal življenja čim več ljudem. Zelo rad sem tudi bral zakomplicirane knjige, ker je bil super občutek, ko sem kaj pogruntal. Ta občutek je super še zdaj.
Nekje med procesom uveljavljanja sem ugotovil, da bi bilo dobro vedeti, kaj pravzaprav počnem, zato sem začel brati literarno teorijo. Tam sem se naučil šimfati (temu pravimo kritika) in sedaj znam prav imenitno očitati tako ideološkost kot formalizem, tako čustvenost kot intelektualizem, tako protetično poenostavljenost kot snobistično komplikatorstvo. Moj vrhunec bo, ko bom z vsem pretanjenim mazohizmom tega sveta zapisal: avtorju bi lahko očitali zainteresiranost; do takrat pa se lahko pohvalim, da znam prav imenitno dokazati nesmiselnost vsake vrste, zvrsti in žanra. S šol kreativnega pisanja vem vse o tem, kako napisati roman, iz literarne teorije znam zavrniti vsak romaneskni žanr posebej, iz življenja vem, kako globoko absurdna, kako docela nesmiselna in nemogoča je vsakršna želja napisati roman. Ali kakršno koli literarno delo pravzaprav. O pisanju in nesmiselnosti  pisanja romana vem vse. Zelo si želim napisati roman. Tudi danes ne bom začel pisati romana.
Velik, siv, debel, dostojanstven mož v oranžni havajski srajci pod črno suknjo za v opero je pred leti govoril nerazumljive besede in plavolasa gospodična, ki mu je držala mikrofon, je prikimavala, kot da govori najpomembnejšo stvar na svetu. Takrat ga nisem razumel. Danes bi znal zavreči vse, kar je povedal. Karkoli je že povedal. Če sem mu takrat padel v past, vem danes bolje.
Problem z umetnostjo, ampak tukaj pišem pravzaprav le o literaturi, ni zgolj v tem, da se jo da prav imenitno razumeti narobe. Da se da, recimo, v imenu mrtvih pesnikov prav imenitno pobijati žive. Problem je v tem, da na svetu ni čisto nič lažjega, kot zanjo se ne zmeniti. Ni treba gledati kipov, slik, televizije, plesa, ni treba poslušati glasbe, govorov, recitalov, deklamacij, tudi knjig ni treba brati. Nič lažjega kot to, le preveč dosledni pri tem ne smemo biti. Najbrž hočem povedati, da nam vse, kar pričakujemo od literature, lahko ponudi že podpovprečen dnevnik. Če so trije najbolj degenerirani (in zato elementarni) žanri grozljivka, melodrama in pornografija, je dovolj v tem zaporedju gledati politiko, šport in trač rubriko. Dnevnik je nepogrešljiv, romana ne pogreša nihče.
Predolgo sem že v poslu, preveč sem vložil v to, preveč nerazumljiv znam biti, da bi se mi tista blontna šobica spakovala. Ambicije mi prepovedujejo biti nerazumljen, dostojanstvo ne dovoli, da bi me odpihnili kot lahkokategornika, leta zahtevajo gotovost. Kot mojster besede vem, da je ta v mojem poslu le ena, in sicer z visoke tribune v oboroženem spremstvu reči: “Pobijte jih vse.” Ker so to edine besede tega sveta, za katere si v vsej svoji blazni domišljiji lahko zamišljam, da jih ni možno preslišati in jih je tako rekoč nemogoče narobe razumeti, se mi zdi, da je zame prišel čas, da se začnem ukvarjati s politiko.

 

***

 

Drugačni so seznami knjig –
nič več zidaki, lebdeči v lanenem olju
z umirjeno vednostjo,
da vsebujejo vsak svojo skrivnost,
ampak parada bliskajočih se avtorjev,
ki v nasilni cirkusantščini
skušajo vsiliti svoje vtise.
Neizprosna igra za ime,
vklesano
v spomenik, z redkimi obiskovalci,
in modrost današnjih pesnikov,
ki se ji reče promocija.

 

***

 

Rojen med tremi stenami betona
in zaplato trave hlipam,
kako bo moja modrost korenin,
ki se prebijajo skozi kamne
in listja, ki se razburjeno predaja vetru;
kako bo moj trenutek
med jelenom, puščico in lokom,
ki kot križ in zvezda
zna dosegati nesmrtno,
kako planjava trav in
potok skrivni in slap in
iglice pod kupom snega,
le kako mi bo najbližje blizu
med tremi stenami in krpo trave.

***

 

Leši,
lovec, gozdar, sadjar, čebelar,
gozdno bitje, ki piješ z medvedi,
fukaš s srnami in se ravsaš z volkovi;
gospodar kamna, ki je ubil merjasca,
varuh sekire, ki je posekala hrast,
roka lubja, ki je presadilo lesko,
veliki oplojevalec gozda, ki je združil dve drevesi.
Ti, čigar smeh se razlega med gorami,
ko se gospodar sveta izgubi v domačem gozdu,
čigar so darovi dečvam, ki prinašajo jagode in venčke,
čigar je sedem tisoč dvesto gob poskritih po vlažnih globelih
in čigar je stopinja tihega jelena, ki se izgubi v prepad!
Zakaj sediš na robu sveta
in nezaupljivo gledaš na mesto,
ko pa smo ti pripravili večerjo,
medico, lešnike in ruševca,
ustreljenega med paritvenim plesom.
Pridi, Leši, na večerjo.
Svetle zvezde nam bodo sijale
in lahko boš povedal svojo zgodbo,
dolgo, srebrno in zeleno pripoved,
ki teče od začetka časov.

 

***

 

Kar vidim jih, Slovane,
prednike moje drage,
kako sedijo ob ognju
in s koleni podpirajo komolce,
kako pijejo povreto
in pljunejo na tla:
“Ja, mat kurba, bo treba j´t.”
Drugi dan pospravijo hlev in otroke,
svojerite žene pa sledijo;
kak mesec tacajo čez ravnino
dolgi povešeni obrazi,
dokler ne pljunejo na mater zemljo.
“Ja, mat kurba, bo treba obstat!”
Drugi dan požgejo hosto
in začnejo krampat zemljo.
Za kako leto je bo že dovolj.

Rok Vilčnik: Pesem v izložbi

Rok Vilčnik (foto: Alenka Slavinec)Otvoritev literarne intervencije na Hiperfasadi Kulturnega Inkubatorja.
Otvoritev 20. 4. 2012, 18:00
Kulturni Inkubator, razstavišče Hiperfasada (na ogled do 20. 5. 2012)

 

 

»Stvari v izložbi morajo biti lepe, da pritegnejo. Nekoč sem videl v eni pesek in v ozadju palme in morje. Pol ure sem stal pred njo sredi naletavajočega snega.

Lutke v njih so včasih kot žive in želel bi si imeti takšno dekle – vedno dobre volje in tako lepo urejeno. Včasih je v izložbah polno časa, ki kaže narobe in potem cela ulica tiktaka po svoje.
Vse niso lepe in mimo teh hitreje stopiš. V nekaterih so predelane živali in tisto, česar ne moreš imeti. Pa bi rad. Pa ne moreš. Ker vsega, kar je v izložbah ne moreš imeti, kakor ne vsega, kar je na svetu.
Velike stvari znajo dati v izložbe: avtomobile in pomembne knjige; tudi slike in slaščice, da z veseljem stopiš noter in plačaš za razgled.
Včasih so pred njimi ljudje z iztegnjenimi rokami, včasih se dva poljubljata pred njimi ali pa mama kara otroka, ki se otepa in s prstkom sunkovito kaže drugam.
Včasih zagledaš sebe in se ustaviš …
Ustavi se čas.
Gledaš in ne moreš verjeti.
Minila so leta, a ti nikogar več ne vabiš, čeprav si brez cene in neprecenljiv.
In tako včasih zagledaš še pesem v izložbi…

V izložbi sveta.« (Rok Vilčnik)

rokgre (Rok Vilčnik), književnik
Do sedaj se je pripetilo več kot 20 premier rokgrejevih gledaliških tekstov doma in v tujini, dram, komedij, kabarejev in besedil za otroke.
Leta 2000 dobi za dramo To Grumovo nagrado za najboljšo Slovensko dramo, nato leta 2004 nagrado Žlahtno komedijsko pero za najbolje napisano komedijo Pavlek, ki zmaga na Festivalu monodrama Ptuj 2004. Leta 2008 se zgodi druga Grumova nagrada za Smeti na luni.
Je eden od scenaristov najuspešnejše Slovenske humoristične tv serije Naša mala klinika in Lepo je biti sosed. Je pisec besedil in ustanovitelj glasbene skupine Patetico, besedila pa piše tudi za pevki Neisho in Bilbi. Pred kratkim je ugledal luč sveta njegov novi glasbeni projekt – glasbeni album ansambla Papir, ki je vodilni predstavnik gibanja Nova popevka iz Maribora.
Izdal je dva romana Mali ali kdo si je življenje zmislo?, in Deset let razmišljanja ter zbirko pravljic Vesoljne pravljice ter pesniško zbirko Sanje. Trenutno končuje več gledaliških tekstov in k življenju spravlja novi glasbeni projekt Pliš.

Ali me vidiš?

Serija 3_2 Večmedijska razstava umetnice ALEKSANDRE FARAZIN

CAN U SEE M3? / ALI ME VIDIŠ?

Galerija MEDIA NOX – Židovska ul. 12, Maribor

23. februarja do 5. marca 2012

Kustos: Mario Berdič

Aleksandra Farazin je rojena 1. 5. 1981 na Ptuju, Slovenija. Diplomira na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Oddelek za Likovno umetnost, pod mentorstvom profesorja Ota Rimeleja, na področju vizualne (risba) in konceptualne (performans) umetnosti (Fenomen avtoportreta in izraznost risbe). Dodatno izobraževanje na poletni univerzi na Finskem (Helsinki Summer School 2011 / Collective Paintings Workshops), pod mentorstvom Teemu Mäki in Sampsa Indrén. Ustvarjalni interesi na področju teorije umetniških praks in sociološko-antropoloških študij, predvsem marginalnih skupin.