Javna naročilla ESRR

Aktualna javna naročila                                                                                    Arhiv javnih naročil

 

Operacijo »Investicija v mladinsko turistično infrastrukturo –Upravna zgradba« delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za šolstvo in šport , v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, razvojne prioritete: Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Naročniku se izvedba projekta »Investicija v mladinsko turistično infrastrukturo. Upravna zgradba« sofinancira v višini 800.000,00 EUR, in sicer 85% upravičenih stroškov projekta iz sredstev ESRR-EU v višini 680.000,00 EUR in 15% upravičenih stroškov projekta iz sredstev ESRR – SLO (slovenska udeležba) v višini 120.000,00 EUR.

Projektna dokumentacija ESRR

Investicija v mladinsko turistično infrastrukturo – upravna zgradba KC Pekarna, Maribor


 

DIIP……………………………………………..   Dopolnjeni DIIP

razdok razdok

Investicijski program Pekarna 20091106 pdf Predinvesticijska_KC_Pekarna pdf Novelacija investicijski program Pekarna.pdf
pdf pdf pdf

 

Novelacija investicijski
program Pekarna 18062010

Novelacija investicijski
program Pekarna 8. 2. 2011

                                   
pdf pdf




Cilj investicije Upravna zgradba – mladinska turistična infrastruktura je vzpostavitev javne mladinske turistične infrastrukture in turizmu komplementarne dejavnosti, vzpostavitev infrastrukturnih pogojev za trajnostni (trajnejši) razvoj dejavnosti mladinskih in urbanih kulturnih programov, pridobitvi novih prenočitvenih kapacitet, povečanju infrastrukturnih možnosti za pospeševanje mobilnosti mladih, ponudbo neformalnih učenj in izvajanje programov medkulturnih praks, v zagotavljanju večje prepoznavnosti Maribora kot turistične destinacije, ter zagotavljanju infrastrukturnih pogojev za povečanje števila zaposlenih različnih profilov v mladinskih centrih.

Pričakuje se, da bo investicijski projekt omogočil izvajanje trajnejših mladinskih in mladinskih kulturnih programov. Omogočil bo večjo prepoznavnost mladinskih in urbanih kulturnih programov in večjo vključenost mladih v mladinsko delo. Obseg in kvaliteta programov na področju mladinskega dela in mladinske urbane kulture se bosta povečala. Število mednarodnih programov in projektov bo višje, v njih pa bo vključenih več partnerjev s področja mladinskega dela. Povečalo se bo število aktivnih in pasivnih udeležencev posameznih programov. Projekt bo povečal zmogljivosti na področju pospeševanja mobilnosti mladih, mladinskega dela in medkulturnih praks, hkrati pa bo zagotovil pogoje za povečanje obsega programov neformalnih izobraževanj in prostovoljstva ter za povečanje prostorskih kapacitet za večnamenske dejavnosti. Investicijski projekt bo omogočil večjo participacijo mladih pri projektu Maribor – EKP 2012. Zagotovljena bo večja prepoznavnost Maribora in okolice kot turistične destinacije. Z novimi programi, nastanitvenimi možnostmi in sinergijskimi učinki, ki bodo izvirali iz povezovanja akterjev na področju mladinskega dela in kulturnih programov bo vzpostavljen center, ki bo presegal lokalni pomen. Projekt bo omogočil razvoj mladinskega turizma in komplementarnih dejavnosti ter dvig prepoznavnosti Maribora kot turistične destinacije.

 

Opis projekta

 

1. faza investicijskega projekta (Upravna zgradba – mladinska turistična infrastruktura), ki jo identificira ta DIIP, je investicijsko in fazno zaključena celota, hkrati pa predstavlja prvi korak k celoviti prenovi celotnega kompleksa KC Pekarna.

Obstoječi objekt Upravne zgradbe se bo nadvišal za drugo nadstropje in mansardo ter celovito prenovil ter opremil za potrebe izvajanja nočitvenih storitev, upravnega dela ter izvajanja programov s področja mladinskega dela in urbanih kulturnih programov. Mansarda in drugo nadstropje upravne zgradbe sta namenjeni za potrebe nastanitvenih kapacitet. Mansarda bo delovala na ravni rezidenčnega centra za udeležence trajnejših programov. Število postelj bo nižje, kvaliteta bivanja pa višja, s čimer bodo mansardni prostori omogočali daljše bivanje in nemoteno delo udeležencev programov. Ko kapacitete rezidenčnega centra ne bodo polno zasedene, bodo oddajane prosto na trgu, enako kot mladinski hotel. Rezidenčni center se bo navezoval na več programov, ki jih pripravljajo organizacije v KC Pekarna in izven. Tako bomo v sodelovanju več organizacij, ki so aktivne na področju KC Pekarna vzpostavili mladinski kulturni program »Artists in Pekarna residence«, ki bo mednarodno utemeljen.

Drugo nadstropje bo namenjeno nočitvam mladih, ki so vezane na krajše programe, obiske KC Pekarna ali pa so turistično popotniške narave.

Prvo nadstropje je namenjeno delovanju uprave, projektnih pisarn in neformalnega izobraževanja, vključno z večnamenskimi in društvenimi prostori, ki so namenjeni za izvajanje neformalnih izobraževanj in sorodnih programov. Večnamenski prostori bodo omogočali nemoteno izvajanje programov neformalnih izobraževanj, informiranja in svetovanja, odprtih produkcijskih pisarn, pisarn za mednarodne projekte, AV projekcij in sorodnih dejavnosti.

Pritličje je namenjeno dejavnostim stalnih producentov, mladinskega centa, društvenih dejavnostim in programom na področju informiranja in svetovanja, info točke ter različnih kulturnih in mladinskih programov in prav tako vključuje večnamenske prostore za izvajanje programov neformalnih izobraževanj.

Za nameravano investicijo je potrebna celovita prenova Upravne zgradbe, ki tudi po zmagovalni rešitvi arhitekturnega natečaja predvideva nadgradnjo obstoječega objekta za eno nadstropje. Odstranjeni bodo vsi ometi, na novo vzpostavljene instalacije, uredila se bo okolica ter izvedla gradbeno obrtniška in inštalacijska dela.

 

Pričakovani rezultati- Indikatorji

INDIKATOR IZHODIŠČNO LETO

1 LETO PO ZAKLJUČKU

INVESTICIJE

 2013
1. Površina novih in obnovljenih površin 818m2 1815m2 1815m2
2. Število novih delovnih mest 5 9 9
3. Število novih postelj 0 60 60
4. Število izvedenih programov 0 22 22

Operacijo »Investicija v mladinsko turistično infrastrukturo –Upravna zgradba« delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za šolstvo in šport , v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, razvojne prioritete: Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Naročniku se izvedba projekta »Investicija v mladinsko turistično infrastrukturo. Upravna zgradba« sofinancira v višini 800.000,00 EUR, in sicer 85% upravičenih stroškov projekta iz sredstev ESRR-EU v višini 680.000,00 EUR in 15% upravičenih stroškov projekta iz sredstev ESRR – SLO (slovenska udeležba) v višini 120.000,00 EUR.

Cilji investicije in pričakovani rezultati

Cilji investicije in pričakovani rezultat

 

Cilj investicije Upravna zgradba – mladinska turistična infrastruktura je vzpostavitev javne mladinske turistične infrastrukture in turizmu komplementarne dejavnosti, vzpostavitev infrastrukturnih pogojev za trajnostni (trajnejši) razvoj dejavnosti mladinskih in urbanih kulturnih programov, pridobitvi novih prenočitvenih kapacitet, povečanju infrastrukturnih možnosti za pospeševanje mobilnosti mladih, ponudbo neformalnih učenj in izvajanje programov medkulturnih praks, v zagotavljanju večje prepoznavnosti Maribora kot turistične destinacije, ter zagotavljanju infrastrukturnih pogojev za povečanje števila zaposlenih različnih profilov v mladinskih centrih.

Pričakuje se, da bo investicijski projekt omogočil izvajanje trajnejših mladinskih in mladinskih kulturnih programov. Omogočil bo večjo prepoznavnost mladinskih in urbanih kulturnih programov in večjo vključenost mladih v mladinsko delo. Obseg in kvaliteta programov na področju mladinskega dela in mladinske urbane kulture se bosta povečala. Število mednarodnih programov in projektov bo višje, v njih pa bo vključenih več partnerjev s področja mladinskega dela. Povečalo se bo število aktivnih in pasivnih udeležencev posameznih programov. Projekt bo povečal zmogljivosti na področju pospeševanja mobilnosti mladih, mladinskega dela in medkulturnih praks, hkrati pa bo zagotovil pogoje za povečanje obsega programov neformalnih izobraževanj in prostovoljstva ter za povečanje prostorskih kapacitet za večnamenske dejavnosti. Investicijski projekt bo omogočil večjo participacijo mladih pri projektu Maribor – EKP 2012. Zagotovljena bo večja prepoznavnost Maribora in okolice kot turistične destinacije. Z novimi programi, nastanitvenimi možnostmi in sinergijskimi učinki, ki bodo izvirali iz povezovanja akterjev na področju mladinskega dela in kulturnih programov bo vzpostavljen center, ki bo presegal lokalni pomen. Projekt bo omogočil razvoj mladinskega turizma in komplementarnih dejavnosti ter dvig prepoznavnosti Maribora kot turistične destinacije.

 

 

 

 

Opis projekta

 

1. faza investicijskega projekta (Upravna zgradba – mladinska turistična infrastruktura), ki jo identificira ta DIIP, je investicijsko in fazno zaključena celota, hkrati pa predstavlja prvi korak k celoviti prenovi celotnega kompleksa KC Pekarna.

 

Obstoječi objekt Upravne zgradbe se bo nadvišal za drugo nadstropje in mansardo ter celovito prenovil ter opremil za potrebe izvajanja nočitvenih storitev, upravnega dela ter izvajanja programov s področja mladinskega dela in urbanih kulturnih programov. Mansarda in drugo nadstropje upravne zgradbe sta namenjeni za potrebe nastanitvenih kapacitet. Mansarda bo delovala na ravni rezidenčnega centra za udeležence trajnejših programov. Število postelj bo nižje, kvaliteta bivanja pa višja, s čimer bodo mansardni prostori omogočali daljše bivanje in nemoteno delo udeležencev programov. Ko kapacitete rezidenčnega centra ne bodo polno zasedene, bodo oddajane prosto na trgu, enako kot mladinski hotel. Rezidenčni center se bo navezoval na več programov, ki jih pripravljajo organizacije v KC Pekarna in izven. Tako bomo v sodelovanju več organizacij, ki so aktivne na področju KC Pekarna vzpostavili mladinski kulturni program »Artists in Pekarna residence«, ki bo mednarodno utemeljen.

Drugo nadstropje bo namenjeno nočitvam mladih, ki so vezane na krajše programe, obiske KC Pekarna ali pa so turistično popotniške narave.

Prvo nadstropje je namenjeno delovanju uprave, projektnih pisarn in neformalnega izobraževanja, vključno z večnamenskimi in društvenimi prostori, ki so namenjeni za izvajanje neformalnih izobraževanj in sorodnih programov. Večnamenski prostori bodo omogočali nemoteno izvajanje programov neformalnih izobraževanj, informiranja in svetovanja, odprtih produkcijskih pisarn, pisarn za mednarodne projekte, AV projekcij in sorodnih dejavnosti.

Pritličje je namenjeno dejavnostim stalnih producentov, mladinskega centa, društvenih dejavnostim in programom na področju informiranja in svetovanja, info točke ter različnih kulturnih in mladinskih programov in prav tako vključuje večnamenske prostore za izvajanje programov neformalnih izobraževanj.

Za nameravano investicijo je potrebna celovita prenova Upravne zgradbe, ki tudi po zmagovalni rešitvi arhitekturnega natečaja predvideva nadgradnjo obstoječega objekta za eno nadstropje. Odstranjeni bodo vsi ometi, na novo vzpostavljene instalacije, uredila se bo okolica ter izvedla gradbeno obrtniška in inštalacijska dela.

 

 

 

 

Pričakovani rezultati- Indikatorji

 

INDIKATOR

IZHODIŠČNO LETO

1 LETO PO ZAKLJUČKU INVESTICIJE

2013

1.

Površina novih in obnovljenih površin

818m2

1815m2

1815m2

2.

Število novih delovnih mest

5

8,5

8,5

3.

Število novih postelj

0

60

60

4.

Število izvedenih programov

8

22

22
– gradbeno dovoljenje je/bo pridobljeno dne: 28.1.2010
– datum objave razpisa za izbor izvajalca del: 01.3.2010
– datum podpisa pogodbe z izvajalcem del: 15.4.2010
– situacijska gradbena dela (zaključek GOI del): 30.11.2010
– predvideni datum nakupa opreme: 28.8.2010

About Performa

This festival of performance art in Maribor has a long tradition – the first one entitled Dream of the wire (Sen žice) took place in Maribor in the old Media Nox gallery in Orožnova ulica in 1993 under the management of Beno Artnak and the organization of the Youth Cultural Centre Maribor (Mladinski kulturni center Maribor), in 2000 Tomaž Brenk took over the festival – then for the first time under the name Performa. Performa was designed as a different, bold festival of modern performing arts. The home audience was addressed through a prism of fresh, for many even shocking modern multimedia and scenic approaches and forms. It is one of those festivals, that broke new ground being different and provoking the creation of similar festivals in Maribor and it’s direct surroundings through its design (Drugajanje, intended for high school youth, NagiB, festival of experimental movement, Fronta, Platforma). After Brenk left the organisation, the festival tried out different programme concepts over several years. From that reason Performa gave a greater emphasis to productions of contemporary dance between 2004 and 2009. After the emergence of a new festival Prestopi in Maribor, which was too similar to Performa, it was decided to redirect the focus a bit, yet still consider the primary vision of the festival – to show hybrid, multimedia and experimental, mostly non-institutional artistic projects that test the genre limits and seek new expressions and communications according to the tendencies in designing the modern world, whether they are technological, ecological, scientific, social, aesthetic, ethical, philosophical, ideological or economic. This year’s Performa offers performances, video projections, video and performance lectures, street performances, discussions with artists and concerts.

After the redefined and re-profiled festival of 2010, the festival started to include performances from various artistic fields in the program, not only from the field of performing art. The organisers are interested in authors, who develop a specific and individual language, even beyond the boundaries of a specific media, and are present in international areas through their works. Therefore there is an interest in performative music, literature, photography, fine art …

Two permanent programmes within the framework of Performa are video-performa and a series of performance lectures; the authors of latter are Katarina Stegnar and Miha Horvat (son:DA).

Already by 2010, Performa had turned from the stages to the galleries, onto the street and into non-institutional spaces. There are many reasons for such a decision: less financial resources from the Performa budget is now intended for technical performance of productions and guest appearances – MKC Maribor as is known has no stage of it’s own – more budget remains for more qualitative production execution. It is also a matter of identification of potentials, restrictions or specifics of certain places and environments. The premiere of performative installation by Janja Rakuš entitled Click my wounds (Klikni moje rane) for example was prepared in the Evangelical church, through which the project obtained a completely different connotation, than if the project had been held in a gallery or other similarly conventional performance site. Through the years, it was discovered, that by organizing the events merely in the conventional premises, only the audience that was otherwise bound to such premises were attracted – that is the »already convinced«. Through the choice of unconventional locations and sites the intention is to populate the performance area and the festival itself over a wider area.

 

O Performi

Kaj je Performa?

Performa je mednarodni festival performansa in inovativnih umetniških akcij s področja glasbe, literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti in v svojem programu ponuja video instalacije, reartikulacije znanih performansov iz zgodovine umetnosti, premierne projekcije videoperformansov, video in performans predavanja, ulične performanse, performativne instalacije, multimedijske, literarne in glasbene performanse. V vseh teh umetniških oblikah se pogosto različni umetniški žanri hibridno prepletajo in rezultirajo v umetniških novumih. Nove tehnologije in intermedijska umetnost sta pogosta sopotnika performansa. Vsebine se dogajajo izven institucionalnih okvirjev, pogosto v urbanem okolju, na ulicah, trgih, v izložbah, naravni krajini in v neodvisnih prireditvenih prostorih.

Kaj je performans?

Performans je uprizoritev, kjer igralec pogosto »igra« samega sebe oz. uprizarja lastno stvarnost. V procesu performansa končni rezultat ni nek artefakt, umetniško delo, ki bi ga lahko ločili od umetnika. Prav ta znakovni, nematerialni status, je srž performativnega obrata, do katerega je prišlo v umetnosti v šestdesetih. Performerji tudi ne agirajo kot igralci, ne prikazujejo nekoga drugega. Pri performansu gre za dematerializacijo objekta umetnosti, za učinek in izkustva – izkušnje, ki jih pridobi performer med uprizoritvijo in za izkušnje, ki jih pridobijo udeleženci performansa. Bistvo performansa je prav v tem – v soočenju in interakciji, v telesni soprisotnosti akterjev in gledalcev, iz katere izhaja presežna vrednost ustvarjenega dogodka.

Zgodovina festivala

Festival performansa ima v Mariboru že dolgoletno tradicijo – prvi festival performansa z imenom Sen žice je v Mariboru v stari galeriji Media Nox na Orožnovi leta 1993 izpeljal Beno Artnak v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, leta 2000 pa je festival prevzel Tomaž Brenk in je prvič potekal pod imenom Performa. Performa je bila zasnovana kot drugačni, drzni festival sodobnih scenskih umetnosti. Domače občinstvo je nagovarjala skozi prizmo svežih, morda za mnoge šokantnih sodobnih multimedijskih in scenskih prijemov in form.  Je eden tistih festivalov, ki je oral ledino v drugačnost in s svojo zasnovo vzpodbudil nastanek sorodnih festivalov v Mariboru in njegovi neposredni okolici (Drugajanje, ki je namenjejo srednješolski mladini, NagiB, festival eksperimentalnega giba, Fronta, Platforma).

Performa 2011-2013

Zadnja leta je značilnost festivala Performa izbor vsakoletne osrednje teme, ki definira vsebino in dogajanje v tekočem letu. Če se je Perfoirma v letu 2010 spraševala kdo je sodobni performer in ali je performans v času, ko je kapital koloniziral tudi umetnost, teorijo, telo in naša življenja, še lahko radikalen, v letu 2011 skupaj z umetniki, teoretiki in javnostjo sprašujemo, kdo je gledalec. Gledalec sodobnih uprizoritev je namreč tudi soigralec, ko-subjekt, udeleženec dogodka. Ima bistven vpliv na transformacijsko moč predstave. Osrednja tema 17. Performe leta 2012 je interkulturnost ter človekova izkušnja drugega – drugega kot tujega, drugega kot domačega. 16. Performa, ki bo potekala leta 2013, bo posvečena vprašanjem fizisa, bo razmislek o telesu, ki je eden bistvenih dejavnikov (in materialov) sodobnega performansa. V središču performativne kulture je telo, izkušnja telesa; ko ni več tradicionalnega besedila je telo zgodba, katere naracijo določajo posebna razmerja med igralci in gledalci, ki si nemalokrat celo izmenjajo vloge.

O festivalu

Festival Performa v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor v svojem programskem konceptu že od svojih začetkov daje poseben poudarek multimedijskim in eksperimentalnim praviloma neistitucionalnim umetniškim projektom, ki preizkušajo meje žanrov in iščejo nove izraznosti in sporočilnosti v skladu s tendencami oblikovanja sodobnega sveta, pa naj si bodo tehnološke, ekološke, znanstvene, socialne, estetske, etične, filozofske, svetovnonazorske ali ekonomske.

Festival Performa se je v preteklem letu iz odrov vrnil v galerije, na ulico, v neinstitucionalne prostore, k svoji prvotni viziji – prikazati aktualne performanse in umetniške akcije s področja glasbe, literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti. Letošnja Performa ponuja performanse, video projekcije, video in performans predavanja, ulične performanse, pogovore z ustvarjalci in koncerte.

16. Performa se sprašuje, kdo in kakšen je sodobni gledalec, kdo gleda, zakaj gleda in kako ter zakaj gleda to, kar gleda. V kakšen odnosu sta nastopajoči in gledalec pri performansu, kjer se od gledalca pričakuje aktivna participacija in intelektualna aktivnost. Kako gledalec s svojo navzočnostjo in s svojo lastno osebno zgod(b)o/vino vpliva na produkcijo pomena umetniškega dela. Gledalec sodobnih uprizoritev je namreč tudi soigralec, ko-subjekt, udeleženec dogodka in zanima nas, kakšen vpliv ima danes gledalec na transformacijsko moč predstave.

Petra Kolmančič, koordinatorka programa 16. Performe

16. PERFORMA 2011

Organizator: Mladinski kulturni center Maribor, www.mkc.si
Zanj: Nina Arsenovič
Koprodukcija: Zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture
Partnerji Performe: Multikultivator, Son:da, Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag, Zavod Udarnik
Koordinatorka programa: Petra Kolmančič
Programski sodelavci: Marko Brumen, Miha Horvat in Katarina Stegnar
Organizacijski vodja: Sonja Gregorn
Tehnični vodja: Alen Verbanič
Celostna podoba: Uroš Lehner
Urejanje spletne strani: Jan Sterniša

Performo so omogočili: Mestna občina Maribor, Ministrstvo za šolstvo in šport – Urad RS za mladino, v sodelovanju s ŠOUM, Akvarij terarij Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, SNG Drama Maribor, Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta Maribor

O festivalu

Festival Performa v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor v svojem programskem konceptu že od začetkov daje poseben poudarek multimedijskim in eksperimentalnim praviloma neinstitucionalnim umetniškim projektom, ki preizkušajo meje žanrov in iščejo nove izraznosti in sporočilnosti v skladu s tendencami oblikovanja sodobnega sveta, pa naj si bodo tehnološke, ekološke, znanstvene, socialne, estetske, etične, filozofske, svetovnonazorske ali ekonomske.

Festival Performa se je v preteklih letih z odrov vrnil v galerije, na ulico, v neinstitucionalne prostore, k svoji prvotni viziji – prikazati aktualne performanse in umetniške akcije s področja glasbe, literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti. Performa odslej ponuja performanse, video projekcije, video in performans predavanja, ulične performanse, koncerte, reartikulacije znanih performansov in pogovore z ustvarjalci.

In kaj sploh je performans?

Performans je uprizoritev, kjer igralec pogosto »igra« samega sebe oz. uprizarja lastno stvarnost. Performer je hkrati akcija in reakcija; je samonanašalen, avtopoetski. Performer »dogaja«, je dogodek, je ustvarjalec specifičnih situacij. V procesu performansa končni rezultat ni nek artefakt, umetniško delo, ki bi ga lahko ločili od umetnika. Prav ta znakovni, nematerialni status je srž performativnega obrata, do katerega je prišlo v umetnosti v šestdesetih letih. Performerji tudi ne agirajo kot igralci, ne prikazujejo nekoga drugega. Performer od udeležencev ne pričakuje, da bodo njegova dejanja razumeli, od prejemnikov ne zahteva interpretacije, ne pričakuje, da bodo njegovim dejanjem pripisali pomene. Pri performansu gre za dematerializacijo objekta umetnosti, za učinek in izkustva – izkušnje, ki jih pridobi performer med uprizoritvijo, in za izkušnje, ki jih pridobijo udeleženci performansa. Bistvo performansa je prav v tem – v soočenju in interakciji, v telesni soprisotnosti akterjev in gledalcev, iz katere izhaja presežna vrednost ustvarjenega dogodka. Performans je skupno delo, je sinergija v izvornem grškem pomenu te besede (synergos, συνεργός, ki pomeni delati skupaj) – učinke performansa generirata ustvarjalec in odjemalec.

18. PERFORMA 2013

Organizator: Mladinski kulturni center Maribor, www.mkc.si

Zanj: Nina Arsenovič
 
Koordinatorka in vodja programa: Petra Kolmančič
 
Programski sodelavci: Jasmina Založnik, Katarina Stegnar, Miha Horvat
 
Tehnični vodja: Alen Verbanič
 
Celostna podoba: Uroš Lehner
 
Odnosi z javnostmi: Sonja Gregorn

www.mkc.si/performa

fb: Festival Performa

Performo so omogočili: Mestna občina Maribor, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport – Urad RS za mladino. 

 

Literatura in literarna refleksija

20. – 26. april 2012

Osrednja tema festivala 15. slovenski dnevi knjige v Mariboru v letu 2012 bo literatura in literarna refleksija. Program bo obsegal zanimive refleksije evropskih avtorjev (literatov, kritikov, esejistov .) na posamezna dela slovenskih avtorjev seveda s posebnim poudarkom na avtorjih iz vseh partnerskih mest. In obratno: refleksije domačih avtorjev (literatov, kritikov, esejistov) na dolocena »tuja« dela. Tema omogoca tudi veliko raznovrstnih (za Slovenske dni knjige v Mariboru tako značilnih) nekonvencionalnih prireditev. Ukvarjali se bomo tudi z drugačnimi interpretacijami in reinterpretacijami določene literarne teme, parodični ali ekperimentalnimi prenos v drugo okolje, recimo izrazito ruralnega teksta v urbano okolje, izrazito avtističnega teksta v širse okolje, razne variacije literarnih kanonov (recimo v izvedbah uličnih gledališč, standup komikov ali ljudi zunaj literarnih krogov). Seveda – tema se nikakor ne bo omejevala le na literarne kroge. Gotovo bo zanimiva tudi obdelava refleksije na literaturo v drugih medijih (internet, televizija, časopisi, radio .) in odziv na literatura in njene fantazme med ljudmi na sploh
SODELOVANJE S PARTNERSKIMI MESTI 2012: Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje
Projekt Poezija na mestnih ulicah avtorja Nina Flisarja je akcija, katere cilj je približati poezijo uveljavljenih poetov, ki ustvarjajo v partnerskih mestih in Mariboru, preko plakatov večjih dimenzij razobešenih po različnih lokacijah v mestih, širšemu krogu ljudi. Ljudje v mestnem okolju so izpostavljeni številnim oblikam verbalno-vizualne komunikacije , prevladujejo seveda najraznovrstnejši bolj ali manj vsiljivi reklamno-oglasni mediji. Projekt Poezija na mestnih ulicah pa skuša z ljudmi na mestnih ulicah komunicirati na drug način – jim ponuditi umetniško vredno besedilo, ki reflektira življenje v mestu tu in zdaj, ki izpostavlja življenjske občutke subtilnih ustvarjalcev in njihove »moduse vivendi«, ki obeležujejo urbano kulturo.

V letu 2012 bodo Slovenski dnevi knjige s projektom Poezija na mestnih ulicah sodelovali z naslednjimi organizacijami v partnerskih mestih:

Ptuj– Umetniško kulturno društvo Stara steklarska
Velenje – Lirikon, Ustanova velenjska knjižna fundacija
Novo Mesto – Založba Goga
Slovenj Gradec – Javni zavod Vetrnica (MKC) Slovenj Gradec
Murska Sobota – Mladinski Informativni in Kulturni Klub Murska Sobota / KRIK- Multimedijski center Pomurja