Družabno družboslovje

Družabno družboslovje je projekt, ki vzpostavlja konkretno vsebino na izrazito deficitarnem področju: na področju oblikovanja intelektualne kulture, ki na osnovi različnih humanistično-družboslovnih spoznanj vzpostavlja specifično samorefleksijo in samoumeščanje mesta ter tega dela Slovenije v sočasne nacionalne in nadnacionalne intelektualne tokove. V okviru posameznega diskusijskega večera moderatorja z gosti razpravljata o aktualnih družbenih problemih, ki so v danem trenutku v središču pozornosti, na koncu pogovora pa o temi posameznega pogovora debatirajo tudi udeleženci srečanja.

Gre za že tradicionalni cikel predavanj in diskusijskih večerov, ki sta jih v akademskem letu 2000/2001 razvila dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec, od takrat pa se z manjšimi prekinitvami izvajajo v dveh ciklih: pomladnem (med februarjem in aprilom) in jesenskem (med oktobrom in decembrom). Prvi cikel je potekal v Galeriji Media Nox, od leta 2004 pa se vsa srečanja odvijajo v Kulturno Glasbenem Brlogu, Vojašniški trg 5, Maribor. MKC Maribor je v preteklih letih pri organizaciji cikla občasno sodeloval tudi z drugimi organizacijami: oddelkom za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru in radiem MARŠ.

Od leta 2009 se srečanja v okviru Družabnega družboslovja posnamejo (v avdio ali video obliki) ter objavijo na spletnem dnevniku: http://druzabnodruzboslovje.org/.

Fotografije s posameznih srečanj so objavljene v galeriji (povezava do galerije).

Avtorja projekta in moderatorja srečanj:

Vesna V. GodinaDr. Vesna V. Godina je dolgoletna predavateljica socialne in kulturne antropologije na številnih slovenskih fakultetah v Mariboru in Ljubljani. Predava na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih. Gostovala je na mnogih univerzah v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Angliji, na Nizozemskem, Hrvaškem in v Srbiji. Je Fulgbrihtova štipendistka, članica Svetovnega antropološkega združenja in ustanoviteljica njene sekcije za teoretsko antropologijo. Ob znanstvenih objavah se kot odmevna publicistka in kolumnistka ukvarja tudi s poljudno-strokovnimi objavami.

  

Fotografija: Mitja Florjanc

 

 Andrej FištravecDr. Andrej Fištravec je bil dolgoletni predavatelj na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru (matični področji »obča sociologija« in »sociologija mladine«). Predaval in sodeloval je tudi z drugimi slovenskimi fakultetami (dodiplomski in podiplomski programi). Je družbeno angažiran raziskovalec civilno družbenih in mladinskih fenomenov, kolumnist in občasni medijski komentator aktualnih družbenih dogajanj. Od aprila 2013 je župan Mestne občine Maribor.

 Dodatne informacije: http://sl.wikipedia.org/wiki/Andrej_Fi%C5%A1travec 

 

 

 

 

  

Fotografija: Mitja Florjanc 

 

Sociable social sciences

Sociable Social Sciences (Družabno družboslovje) is a project, which establishes the actual content in a very deficit urban field: in the field of creation of intellectual culture, one which is based on different humanistic-social scientific insights, establishes a specific self reflexive humanistic-social scientific reflexion and self-positioning of the town and this part of Slovenia in synchronous national and transnational intellectual currents. This is a traditional cycle of lectures and discussion evenings, prepared by Dr. Vesna V. Godina and Dr. Andrej Fištravec in cooperation with our institute. Each year a spring and autumn cycle is held in Club KGB in Maribor. We prepare discussions on actual social issues with eminent guests. The cycle is designed primarily for students, yet other intellectuals are glad to attend to it too.

   družabno družboslovje družabno družboslovjedružabno družboslovje

Considering the orientation of the ECOC 2012 in four groups, the project of Sociable Social Studies (Družabno družboslovje) is primarily placed among the tendered programme group Urban Furrows (Urbane brazde) and Town Keys (Ključi mesta), and secondarily (in case ECOC 2012 joins the coproduction of the film on creative potential of Maribor, head producer is Studio Alp) Sociable Social Studies also engages with the program orientation Lifetouch (Življenje na dotik).

Among the guests in 2009 were Gregor Golubič, dr. Rudi Klanjšek, Emanuel Čerček, dr. Uroš Lobnik, Stojan Skalicki, mag. Franci Pivec, dr. Milan Brglez, dr. Pavle Gantar, prof. dr. Lučka Bogataj, Vlado Kreslin, Spomenka Hribar, Rastko Močnik, Bojan Radej, Miroslav Stanojevič, Matjaž Mulej and Dušan Semulič.

The guests in 2010 were Branimir Štrukelj, dr. Rudi Rizman, Matjaž Hanžek, dr. Valerija Korošec, Branko Gerlič, dr. Anton Kramberger, Grega Repovž and mag. Marcel Stefančič, Jr.

Boris RadosavljevićNataša Pirc MusarRok PraprotnikLiterarni maratonLiterarni maratonLiterarni maraton

 

More details of the guests and the topics in this year’s autumn cycle can be found at http://druzabnodruzboslovje.org/.

 

 

Lingsium – a group for homosexual young people

LINGSIUM – A group for homosexual young people

The care for underprivileged groups of young people and the search for ways to help them is one of the important guidelines of the Youth Cultural Centre Maribor (Mladinski kulturni center Maribor). Under our supervision, a group for homosexual young people LINGSIUM is active and is the only association in Maribor, whose aim is, through information, literature, socializing and advice, to help those young people who have questions regarding the exploration and acceptance of their sexual identity.

The idea to start a group for homosexual young people goes back to the beginning of 2001, when MKC Maribor had to decide between activating the present more or less passive form of support for homosexual young people or to change into an active form of expressing support and assistance. This is why we established a so-called Corner for homosexual young people and began collecting information material, intended especially for those young people, who have already disclosed their homosexuality and of course also for those, who have doubts and questions regarding their sexual orientation. Our aim is to help, with information, literature, socializing and advice, young people who are especially sensitive about the identification and acceptance of their sexual identity. In early 2004 under the auspices of MKC Maribor finally a group of young people gathered, who were willing to work actively on issues of homosexual youth.

 

Akcija2 2Akcija2 5IMG 0976

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

The group LINGSIUM is open to all, who are willing to participate in any way and to help in planning, preparing and implementing the activities. The group members are aware that the discovery of ones sexual orientation may cause a crisis and a breakdown in communication, for which the young are not able to normally communicate with parents, family, classmates or friends. This is why the group informs the young regarding possible ways out of this situation, or refers them to specialists and organisations, which can help them resolve their existing problems. So far, in addition to the information material, they are also provided with special literature (such as books on the history of the movement for rights of homosexuals, the literature on history of sexuality etc.) and the group has prepared the establishment of the Corner for homosexual young people in the Media Nox gallery (Židovska ulica 12).

Their main activities are primarily intended for the homosexual youth. In this context they prepare public presentations of certain groups and organisations in the form of literary-musical performances, debate meetings and talks, workshops, discussion meetings and exhibitions, they promote tolerance and raise public awareness, issue informative news and offer help via e-mail »Young advise the young – Mladi svetujejo mladim«. The group LINGSIUM has no formal membership, so it is free to join via e-mail lingsium@yahoo.com – the safety and anonymity of all members is ensured.

 

LINGSIUM LOGO_m

 

 

 

Klub vizionarjev

Pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor deluje neformalna skupina za istospolno usmerjene mlade Klub vizionarjev.

Ideja o osnovanju skupine za istospolno usmerjene mlade sega v začetek leta 2001, ko smo se v Mladinskem kulturnem centru Maribor odločili, da bomo dosedanjo bolj ali manj pasivno obliko podpore istospolno usmerjenim mladim aktivirali oziroma spremenili v aktiven način izražanja podpore in tudi pomoči. Tako smo ustanovili tako imenovani Kotiček za istospolno usmerjene mlade v Galeriji Media Nox in pričeli z zbiranjem informativnega gradiva, namenjenega zlasti tistim mladim, ki so že razkrili svojo istospolno usmerjenost, in seveda tudi tistim, ki se jim glede svoje spolne orientacije porajajo dvomi in vprašanja. V začetku leta 2004 se je nato pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor oblikovala neformalna skupina mladih, ki je bila pripravljena aktivno delovati na področju problematike istospolno usmerjenih mladih – to pomeni tudi začetek delovanja neformalne skupine za istospolno usmerjene mlade LINGSIUM. Kasneje so ustanovili društvo in se ločili od našega zavoda.

V drugi polovici leta 2014 pa se je oblikovala skupina mladih, ki so oblikovalI Klub vizionarjev, ki se prav tako primarno ukvarja z vprašanji istospolnosti med mladimi.

 

O festivalu

MFRU (v organizaciji MKC Maribor in Zavoda uho; oko Maribor) ima v Sloveniji bogato tradicijo, saj velja za eno od osrednjih institucij računalniške umetnosti, ki s svojo stalno dejavnostjo skrbi za njeno prepoznavnost in razvoj.

Ob ustanovitvi leta 1994 je bil eden prvih v tem delu sveta ter prvi in edini v Sloveniji. Od svojih začetkov je v Sloveniji in širši regiji opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in prakse računalniške umetnosti ter novih medijev, s čimer pomembno prispeva k njihovi promociji in uveljavitvi, hkrati pa vzpostavlja temeljno kreativno jedro – v smislu produkcije novih intermedijskih del – v tem prostoru. MFRU tako zapolnjuje pomembno kulturno programsko nišo, s čimer Maribor uvršča med konkurenčna evropska festivalska mesta.

MFRU je obravnaval raznovrstne teme, kot so potenciali medijskih podob, računalnik in življenje, medijska umetnost, tehnološki napredek itd., ter gostil številne ugledne goste (Edvard Zajec, Peter Weibel, Stelarc). Leta 1994 je festival v Mariboru vzpostavil Jože Slaček, do danes pa so ga vodili številni domači in tuji selektorji, med njimi Marina Gržinić, Eva Ursprung, Dunja Kukovec, Aleksandra Kostič, Jaka Železnikar, Aleš Vaupotič, Simona Vidmar, Jurij Krpan in Marko Ornik.

Po besedah aktualnega programskega direktorja, Marka Ornika, se je z izdajo preglednega kataloga in vzpostavitvijo spletnega arhiva zgodil prelom, ko lahko govorimo o festivalu računalniških umetnosti prej in potem. Festival vstopa v novo obdobje reorganizirane programske in organizacijske strukture festivala, s čimer se širi in postaja bolj kompleksen, sledi pa viziji nadaljnje širitve. Posamezne festivalske enote sledijo vsakoletni temi festivala.

Ta se v letu 2011 glasi Transmedialno pripovedništvo. »Transmedialno pripovedovanje zgodb označuje zelo raznolike prakse kombinacij podajanja sporočil preko več kot enega samega medija. Znotraj tega področja, ki je danes pravzaprav samoumevno, so me zanimale prakse, ki vanj posegajo avtorsko, izrazno inovativno in raziskovalno« (Jaka Železnikar).

Transmedialno pripovedovanje označuje metodo pripovedovanje zgodb preko različnih medijskih platform in formatov. Gre za fenomen, ki je hkrati del množične zabavne industrije (npr. resničnostni šovi s TV in spletno platformo; igre s spletnimi, mobilnimi in fizičnimi sestavinami) in hkrati vpet v izrazno in raziskovalno polje. Na področju političnega smo priče protestov, ki so neločljivi z uporabo družabnih omrežij. Širši kontekst kaže, da se informacije stalno pretakajo iz medija v medij, meja med uporabnikom in avtorjem se vse bolj zabrisuje.

Festivalski izbor transmedijske pripovednosti bo osredotočen na zavestno uporabo več medijskega oziroma več platformskega delovanja, s poudarkom na kritičnih, refleksivnih in ustvarjalnih oz. inovativnih presežkih, ki tematizirajo vprašanja sedanjega trenutka, tako neposredno kot preko specifičnih avtorskih poetik in pristopov. Tako znotraj tradicionalnih, analognih kot digitalnih, mobilnih medijev – in njihovih kombinacij. Zanimajo nas kreativni, avtorski presežki pozicionirani izven instrumentalizirane rabe v trenutne ideološko-politične ali komercialne namene. Ne da bi ignorirali ta del kreativnosti, a prej kot da bi ga izpostavljali – za kar že obstajajo temu, vsaj delno, posvečene platforme – želimo vzpostaviti referenčno točko kritičnega diskurza, ki omogoča refleksijo kvalitete in pomena danes vse bolj prisotnega koncepta transmedialnosti, ki pa ostaja v veliki meri nereflektiran. Refleksija področja je zelo pomembna, med drugim, tudi s širšega pedagoškega vidika oziroma s stališča samozavedanja in razumevanja medijskega okolja celotne družbe.

MFRU tako občinstvo seznanja in izobražuje o sodobni intermedijski umetnosti, neguje kulturno zavest širše javnosti in mladih, preko performativnih dogodkov pa posega v javni prostor, povezuje regije, raziskuje računalniško umetnost, jo dokumentira in arhivira.

MFRU dela domačih avtorjev posreduje na festivale, razstave, instalacije ali predstavitve v tujino (Gamerz, Dispatch, Ars Eletronica, Enter …), izvaja internetne prenose dogodkov v živo (v produkciji zavoda uho; oko:) ter vzpostavlja mestno platformo za podporo pri organizaciji in produkciji intermedijskih umetniških vsebin.

Pri tem gre predvsem za področja, ki ne sodijo v mainstream, to je ali v sklop etablirane “visoke kulture” ali pa komercialne oz. profitno naravnane pop-kulture. Ena od temeljnih vizij festivala je namreč povezovanje sorodnih kulturnih institucij v Mariboru in širši regiji. Preko tovrstnih partnerskih povezav se namreč individualni projekti nadgrajujejo, poglabljajo in povečuje se njihova dostopnost, o njih pa se tudi bolj učinkovito in na široko informira.

Promocija posameznih prizadevanj in udejstvovanj lahko skozi skupne kanale obveščanja – in tudi ozaveščanja –, v večji meri nagovori zainteresirano javnost. V opisanem partnerskem povezovanju potencial prepoznava vse več kulturnih akterjev, ki si prizadevajo za sorodne cilje ter ustvarjajo v polju sodobne konceptualne in kritične umetnosti, to je umetnosti, ki se v zavesti širše javnosti šele prebuja in si utira lastno in drugačno pot umetniškega izražanja. V takšno neformalno mrežo se zaenkrat povezujejo MFRU in širše MKC Maribor, Kulturni Inkubator, Zavod uho; oko: Maribor, Zavod Udarnik, Fundacija son:DA, KIT Kibla, Danes, Etnika, UGM itd., v prihodnosti pa pričakujemo še več partnerjev.

Svojo prepoznavnost festival krepi z vzpostavljanjem evropskega dialoga in sodelovanjem z veleposlaništvi, kulturnimi centri, (javnimi) zavodi, institucijami, fundacijami ter primerljivimi tujimi festivali. Povezovanje v širšo kulturno mrežo, infrastrukturne pridobitve (nov center za intermedijske umetnosti v Mariboru) in prenos aktivnosti na spletno televizijo pričajo o temeljni povezovalni in pionirski vlogi festivala.

O festivalu

MFRU – Mednarodni Festival Računalniških Umetnosti (v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor) ima v Sloveniji bogato tradicijo, saj skuša z odpiranjem prostora računalniških umetnosti ter privabljanjem širokega spektra interdisciplinarnih gostov že tradicionalno skrbeti za ustrezno umestitev digitalnih in/ali intermedijskih umetnosti tudi v slovensko okolje. Od previdnih začetkov v zgodnjih devetdesetih je Festival nadgrajeval svojo primarno dejavnost in se z letošnjo, že devetnajsto ponovitvijo, umešča med unikume slovenskega medijskega prostora, s čimer je njegovemu idejnemu očetu, Mariborčanu Jožetu Slačku, vizionarsko uspelo postaviti čvrste temelje potencialnemu intermedijskemu razcvetu našega malega mesta.

MFRU predstavlja most med teoretskimi in praktičnimi vsebinami intermedijskim umetnosti. Povezuje jih z digitalnimi mediji, znanstvenimi dosežki, tehnološkimi novostmi. S spodbujanjem interaktivnega sodelovanja različnih smeri digitalnih umetnosti ter njihove integracije v praktično, torej produkcijsko ali pedagoško okolje, omogoča Festival vsakoletno promocijo sodobne umetniško – programske smeri, katere globalni učinek vsakodnevno stopnjuje moderna tehnologija, zato je s tega stališča vloga Festivala kot inkubatorja novih, predvsem domačih mladih avtorjev, še posebej pomembna. Prispeva namreč k dopolnitvi pomembne programske niše, s čimer umešča Maribor med partnerska evropska festivalska mesta.

Festival je namenjen odpiranju oči javnosti ter intermedijskemu raziskovanju pojma in bistva kompleksnosti v okvirih računalniške umetnosti. Gre za razvijajočo se smer, ki je odraz sodobnega časa in odgovor na izzive tehnoloških sprememb, ki jih pred nas postavlja globalno omreženi svet.

Festivalsko dogajanje se osredotoča na dva temeljna vidika. To sta umetniški ter izobraževalni modul, s čimer sledimo osnovnemu cilju transdisciplinarnega mreženja, ki je nujno povezano z raziskovanjem, izobraževanjem ter perceptivnostjo v različnih prostorih sodelujočih umetnikov, ki realni delež izobraževalnega procesa, skozi katerega so šli v okviru formalne izobrazbe, zaradi lastne umetnosti konstantno in nenehno nadgrajujejo, se spopolnjujejo ter izobražujejo.

Izobraževalni oziroma pedagoški pristop MFRU cilja na šolarsko, dijaško in študentsko populacijo – vključevati hoče mlade od osnovnih in srednjih šol do študentov. Usmerjenost formalnega izobraževalnega sistema je namreč še zmeraj preveč enosmerna, premalo interdisciplinarna, s čimer ostaja zaprta v ozki domeni lastne znanstvenosti, ki ji v globalni dobi vse bolj topi parafinske peruti. Šolstvo se trmasto oklepa mnenja o nevarnosti pretirane uporabe računalnikov in sodobnih naprav, pri čemer opozarjamo na preprosto dejstvo, da to pravilo velja za prav vsa področja človekovega delovanja in torej ne more biti tu nikakršen aksiom. Vsaka žica, ki jo preveč ali premalo napnemo, ne bo uglašeno brenkala, je rekel že Veliki Debeluh.

Tudi s tega stališča se zdi, da je prav zato še toliko bolj potrebna raziskovanja in predvsem javnega interakcijskega predstavljanja na festivalih tipa MFRU.