MFRU 2011
MFRU (v organizaciji MKC Maribor in Zavoda uho; oko Maribor) ima v Sloveniji bogato tradicijo, saj velja za eno od osrednjih institucij računalniške umetnosti, ki s svojo stalno dejavnostjo skrbi za njeno prepoznavnost in razvoj.
Ob ustanovitvi leta 1994 je bil eden prvih v tem delu sveta ter prvi in edini v Sloveniji. Od svojih začetkov je v Sloveniji in širši regiji opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in prakse računalniške umetnosti ter novih medijev, s čimer pomembno prispeva k njihovi promociji in uveljavitvi, hkrati pa vzpostavlja temeljno kreativno jedro – v smislu produkcije novih intermedijskih del – v tem prostoru. MFRU tako zapolnjuje pomembno kulturno programsko nišo, s čimer Maribor uvršča med konkurenčna evropska festivalska mesta.
MFRU je obravnaval raznovrstne teme, kot so potenciali medijskih podob, računalnik in življenje, medijska umetnost, tehnološki napredek itd., ter gostil številne ugledne goste (Edvard Zajec, Peter Weibel, Stelarc). Leta 1994 je festival v Mariboru vzpostavil Jože Slaček, do danes pa so ga vodili številni domači in tuji selektorji, med njimi Marina Gržinić, Eva Ursprung, Dunja Kukovec, Aleksandra Kostič, Jaka Železnikar, Aleš Vaupotič, Simona Vidmar, Jurij Krpan in Marko Ornik.
Po besedah aktualnega programskega direktorja, Marka Ornika, se je z izdajo preglednega kataloga in vzpostavitvijo spletnega arhiva zgodil prelom, ko lahko govorimo o festivalu računalniških umetnosti prej in potem. Festival vstopa v novo obdobje reorganizirane programske in organizacijske strukture festivala, s čimer se širi in postaja bolj kompleksen, sledi pa viziji nadaljnje širitve. Posamezne festivalske enote sledijo vsakoletni temi festivala.
Ta se v letu 2011 glasi Transmedialno pripovedništvo. »Transmedialno pripovedovanje zgodb označuje zelo raznolike prakse kombinacij podajanja sporočil preko več kot enega samega medija. Znotraj tega področja, ki je danes pravzaprav samoumevno, so me zanimale prakse, ki vanj posegajo avtorsko, izrazno inovativno in raziskovalno« (Jaka Železnikar).
Transmedialno pripovedovanje označuje metodo pripovedovanje zgodb preko različnih medijskih platform in formatov. Gre za fenomen, ki je hkrati del množične zabavne industrije (npr. resničnostni šovi s TV in spletno platformo; igre s spletnimi, mobilnimi in fizičnimi sestavinami) in hkrati vpet v izrazno in raziskovalno polje. Na področju političnega smo priče protestov, ki so neločljivi z uporabo družabnih omrežij. Širši kontekst kaže, da se informacije stalno pretakajo iz medija v medij, meja med uporabnikom in avtorjem se vse bolj zabrisuje.
Festivalski izbor transmedijske pripovednosti bo osredotočen na zavestno uporabo več medijskega oziroma več platformskega delovanja, s poudarkom na kritičnih, refleksivnih in ustvarjalnih oz. inovativnih presežkih, ki tematizirajo vprašanja sedanjega trenutka, tako neposredno kot preko specifičnih avtorskih poetik in pristopov. Tako znotraj tradicionalnih, analognih kot digitalnih, mobilnih medijev – in njihovih kombinacij. Zanimajo nas kreativni, avtorski presežki pozicionirani izven instrumentalizirane rabe v trenutne ideološko-politične ali komercialne namene. Ne da bi ignorirali ta del kreativnosti, a prej kot da bi ga izpostavljali – za kar že obstajajo temu, vsaj delno, posvečene platforme – želimo vzpostaviti referenčno točko kritičnega diskurza, ki omogoča refleksijo kvalitete in pomena danes vse bolj prisotnega koncepta transmedialnosti, ki pa ostaja v veliki meri nereflektiran. Refleksija področja je zelo pomembna, med drugim, tudi s širšega pedagoškega vidika oziroma s stališča samozavedanja in razumevanja medijskega okolja celotne družbe.
MFRU tako občinstvo seznanja in izobražuje o sodobni intermedijski umetnosti, neguje kulturno zavest širše javnosti in mladih, preko performativnih dogodkov pa posega v javni prostor, povezuje regije, raziskuje računalniško umetnost, jo dokumentira in arhivira.
MFRU dela domačih avtorjev posreduje na festivale, razstave, instalacije ali predstavitve v tujino (Gamerz, Dispatch, Ars Eletronica, Enter …), izvaja internetne prenose dogodkov v živo (v produkciji zavoda uho; oko:) ter vzpostavlja mestno platformo za podporo pri organizaciji in produkciji intermedijskih umetniških vsebin.
Pri tem gre predvsem za področja, ki ne sodijo v mainstream, to je ali v sklop etablirane “visoke kulture” ali pa komercialne oz. profitno naravnane pop-kulture. Ena od temeljnih vizij festivala je namreč povezovanje sorodnih kulturnih institucij v Mariboru in širši regiji. Preko tovrstnih partnerskih povezav se namreč individualni projekti nadgrajujejo, poglabljajo in povečuje se njihova dostopnost, o njih pa se tudi bolj učinkovito in na široko informira.
Promocija posameznih prizadevanj in udejstvovanj lahko skozi skupne kanale obveščanja – in tudi ozaveščanja –, v večji meri nagovori zainteresirano javnost. V opisanem partnerskem povezovanju potencial prepoznava vse več kulturnih akterjev, ki si prizadevajo za sorodne cilje ter ustvarjajo v polju sodobne konceptualne in kritične umetnosti, to je umetnosti, ki se v zavesti širše javnosti šele prebuja in si utira lastno in drugačno pot umetniškega izražanja. V takšno neformalno mrežo se zaenkrat povezujejo MFRU in širše MKC Maribor, Kulturni Inkubator, Zavod uho; oko: Maribor, Zavod Udarnik, Fundacija son:DA, KIT Kibla, Danes, Etnika, UGM itd., v prihodnosti pa pričakujemo še več partnerjev.
Svojo prepoznavnost festival krepi z vzpostavljanjem evropskega dialoga in sodelovanjem z veleposlaništvi, kulturnimi centri, (javnimi) zavodi, institucijami, fundacijami ter primerljivimi tujimi festivali. Povezovanje v širšo kulturno mrežo, infrastrukturne pridobitve (nov center za intermedijske umetnosti v Mariboru) in prenos aktivnosti na spletno televizijo pričajo o temeljni povezovalni in pionirski vlogi festivala.
