Author Archives: Super User

15.  SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU / 20. – 26. april 2012

Osrednja tema letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je metafora v najširšem pomenu besede. Osnovna, splošno sprejeta razlaga pojma metafore, ki pa ob novejših dognanjih z različnih znanstvenih področij več ne zadostuje, pravi, da gre pri metafori za prenos pomena iz ene besede na drugo na osnovi podobnosti, ki ju družijo. Sodobne teorije metafore (največ sprememb je na področju teorije metafore prinesla t.i. kognitivna teorija metafore) se bolj kot s vprašanjem kaj je metafora, ukvarjajo s vprašanjem kaj sploh je dobesedni pomen, kaj je podobnost, v kakšnem odnosu sta naravni, dobesedni jezik in metaforično ter ali metafora kot taka kaj doprinese k opisu sveta, ali torej ima spoznavne razsežnosti. Je metafora nujna za misel?

Dolgo se je domnevalo, da je vsakdanji, naravni jezik dobeseden in da je metafora le v domeni poezije in figurativnega jezika. Vendar besede niso stvari. In govorimo lahko tudi o stvareh, ki ne obstajajo – temeljne pojme skoraj vedno razumemo preko metafore: resnica, zmota, bližina, čas, ljubezen, strah … Tudi način razumevanja in dojemanja fiktivnih stvari je metaforičen. Naš miselni sistem vsakodnevno operira z metaforami vseh vrst; tudi pri najbolj banalnih opravkih kot je npr. kupovanje zelenjave na tržnici ali branje naslovov v časopisih (če npr. samo preletimo današnje časopisne izdaje, naletimo na številne metafore, ki so v splošni rabi, npr. »Po zelo napetem boju Olimpija strla madžarski oreh« – ekipa Olimpije seveda ni pekla potice iz posebne sorte madžarskih orehov, ampak je v zahtevni hokejski tekmi premagala madžarsko ekipo) , »Znanje ponovno postavili na piadestal«, »Sedem adutov za dobro zdravje«, …). Številne metafore so že tako dobro zasidrane in uveljavljene, da jih sploh ne dojamemo kot metaforo.

Pojem metafore zato ne spada le na področje poezije, retorike, besede ali jezika, ampak je mesto metafore mišljenje – metafora naravno vznikne iz miselnega sistema kot celote. Naše običajno dojemanje in koncipiranje sveta deluje s pomočjo metafore, zato metafora ni le okrasek, estetska figura oz. retorična olepšava; poleg ustvarjalne funkcije ima tudi produktivno, spoznavno funkcijo, je v vlogi ponazoritve, omogoča predstave, prebudi občutja, spodbuja različne evokacije, zahteva bralčevo aktivno participacijo … Metafora se ne pojavlja le v umetnosti, temveč tudi v znanosti in v vseh jezikovnih zvrsteh, od narečja do zbornega jezika.

Zagotovo pa ustvarjalne metafore, ki se pojavljajo v umetnosti, zlasti literarne metafore, omogočajo nov način razmišljanja in zmorejo ustvariti nove stvarnosti. Slovenski dnevi knjige v Mariboru bodo izpostavili nekatere domače avtorje in metafore, ki jim je to uspelo!

Petra Kolmančič