TRETJI DAN PERFORME V ZNAMENJU NE-NAVADNIH OVC
Sreda se je začela z uličnim performansom 7 sekund, ki je tokrat potekal z enim samim igralcem – koreografom Sebastijanom Gečem, ki je v podhodu železniške postaje izvajal svojo koreografijo z namenom, da k sodelovanju pritegne potnike in mimoidoče. Njegovi ekipi je uspelo prepričati nekaj radovednežev, ki so prijeli za daljnogled in ga usmerili v smeri dogajanja. Zanimivo je opazovati različne variacije ene in iste predstave, katere koncept in koreografija ostaja vedno ista, a se zaradi lokacije in same arhitekture prostora spreminja pozicija in perspektiva samega gledalca. Danes bo performans skupaj z nagovorom mimoidočih in ponovitvami potekal kar tri ure in sicer v naseljih Nova vas, Pobrežje in Tezno, kar bo zaradi specifične zasnove blokovskih naselij prav gotovo velik logistični izziv za izvajalce.
Včeraj popoldne je v okviru performans predavanja Jaša, ki ga je prejšnji dan »obdeloval« Luka Martin Škof, obdelal gledališkega režiserja Mareta Bulca. In to kar v toaleti Umetnostne galerije Maribor, kjer so srečneži, ki se jim je uspelo prebiti na moški WC, videli to subverzivno dejanje, ki je trajalo več kot dvajset minut in je potekalo v popolni tišini. Jaša je namreč spustil hlače in se usedel na straniščno školjko, na glavi pa je imel pritrjeno fotografijo Mareta Bulca. V rokah je imel naključno knjigo Študentske založbe in kmalu se je zgodilo, da je ob njej zaspal. Ko se je zbudil, je olupil mandarino in jo začel metati v gledalce, ki so sprejeli izziv in mu jo bolj ali manj posrečeno vračali nazaj. Ko smo že mislili, da se bo interaktivni značaj performansa stopnjeval, je bilo performansa že konec. Njegov namen je bil opozoriti na dejstvo, da je tudi Mare Bulc samo človek z vsakdanjimi potrebami in banalnimi opravki, ki v svojem življenju potrebuje mir, da se lahko normalno olajša. Najbolj zanimivo pri vsem skupaj je podatek, da je bil tudi Mare Bulc prisoten kot gledalec, ki se je skozi performans hudomušno smehljal in dejal, da mu je koncept performans predavanj zelo blizu in da nepoznavanje med avtorji lahko služi kot prednost pri ustvarjanju performansov.
Sredin večer je zaključila predstavitev multimedijske instalacije z naslovom Ne-navadna ovca, ki se je odvila v Kulturnem inkubatorju. Miri Strnad (Miricota) in Tomaž Tomljanović (Dualik) sta se predstavila kot ustvarjalca modnih kreacij, ki jih nosijo ljudje z ovčjimi glavami, ki na predstavljeni video instalaciji ploskajo gledalcem in vstajajo ob vsaki zaznavi premikanja. Posebnost tega videa, ki ga je naredil Matej Jarc, je namreč v tem, da ga lahko vidimo iz obeh smeri – tako iz notranje strani Inkubatorja kot s ceste – in da ima pritrjen senzor gibanja, ki beleži premikanje na določeni razdalji in se na podlagi tega tudi ustrezno odziva. Pročelje oz. razstaviščni prostor Hiperfasada Kulturnega inkubatorja je tako bogato še za eno noviteto in s pomočjo dveh ogledal, ki imata natisnjen motiv ovčje glave in obrobo iz gledaliških luči, tvori zanimivo celoto, ob kateri postoji marsikateri mimoidoči. Na otvoritvi so avtorji med drugim predstavili koncept svoje inovativne stvaritve, razdelili torto v obliki ovce in v znak solidarnosti pozvali k meketanju vseh prisotnih. Idejno podlago njihove instalacije lahko vidimo v tem, da se kot nespametni potrošniki večkrat odzivamo kot čreda ovac. Avtorji so z omenjenim projektom pozvali k razmisleku na temo sodobne potrošniške družbe, ki je brezglavo naravnana k ustvarjanju profita, pri tem pa zanemarja unikatno, kreativno in kvalitetno plat produkta. Modne kreacije ustvarjalcev tako služijo kot protiutež utečenim blagovnim znamkam in pozivajo potrošnika k večji osveščenosti v družbi, ki z navidezno možnostjo izbire poraja še večjo potrebo po kloniranju izdelkov. Večer se je tako zaključil v prijetni atmosferi, saj je predstavitev obiskalo okrog petdeset radovednih ljudi, ki so bili navdušeni tako nad izvirnimi idejami kot nad pogostitvijo. Morda je k tako veliki udeležbi prispeval tudi »umetniški taksi«, s katerim je umetnica Nataša Berk krožila po mestu in pobirala zainteresirane ljudi, ki jih je nato pripeljala na »mesto zločina«. Njegov namen je poleg povsem praktične narave tudi v spoznavanju ljudi in njihovemu seznanjanju z umetniškimi dogodki.
Miša Gams