15. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU / 20. – 26. april 2012
Osrednja tema letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je metafora v najširšem pomenu besede. Osnovna, splošno sprejeta razlaga pojma metafore, ki pa ob novejših dognanjih z različnih znanstvenih področij več ne zadostuje, pravi, da gre pri metafori za prenos pomena iz ene besede na drugo na osnovi podobnosti, ki ju družijo. Sodobne teorije metafore (največ sprememb je na področju teorije metafore prinesla t.i. kognitivna teorija metafore) se bolj kot s vprašanjem kaj je metafora, ukvarjajo s vprašanjem kaj sploh je dobesedni pomen, kaj je podobnost, v kakšnem odnosu sta naravni, dobesedni jezik in metaforično ter ali metafora kot taka kaj doprinese k opisu sveta, ali torej ima spoznavne razsežnosti. Je metafora nujna za misel?
Dolgo se je domnevalo, da je vsakdanji, naravni jezik dobeseden in da je metafora le v domeni poezije in figurativnega jezika. Vendar besede niso stvari. In govorimo lahko tudi o stvareh, ki ne obstajajo – temeljne pojme skoraj vedno razumemo preko metafore: resnica, zmota, bližina, čas, ljubezen, strah … Tudi način raz
umevanja in dojemanja fiktivnih stvari je metaforičen. Naš miselni sistem vsakodnevno operira z metaforami vseh vrst; tudi pri najbolj banalnih opravkih kot je npr. kupovanje zelenjave na tržnici ali branje naslovov v časopisih (če npr. samo preletimo današnje časopisne izdaje, naletimo na številne metafore, ki so v splošni rabi, npr. »Po zelo napetem boju Olimpija strla madžarski oreh« – ekipa Olimpije seveda ni pekla potice iz posebne sorte madžarskih orehov, ampak je v zahtevni hokejski tekmi premagala madžarsko ekipo) , »Znanje ponovno postavili na piadestal«, »Sedem adutov za dobro zdravje«, …). Številne metafore so že tako dobro zasidrane in uveljavljene, da jih sploh ne dojamemo kot metaforo.
Pojem metafore zato ne spada le na področje poezije, retorike, besede ali jezika, ampak je mesto metafore mišljenje – metafora naravno vznikne iz miselnega sistema kot celote. Naše običajno dojemanje in koncipiranje sveta deluje s pomočjo metafore, zato metafora ni le okrasek, estetska figura oz. retorična olepšava; poleg ustvarjalne funkcije ima tudi produktivno, spoznavno funkcijo, je v vlogi ponazoritve, omogoča predstave, prebudi občutja, spodbuja različne evokacije, zahteva bralčevo aktivno participacijo … Metafora se ne pojavlja le v umetnosti, temveč tudi v znanosti in v vseh jezikovnih zvrsteh, od narečja do zbornega jezika.
Zagotovo pa ustvarjalne metafore, ki se pojavljajo v umetnosti, zlasti literarne metafore, omogočajo nov način razmišljanja in zmorejo ustvariti nove stvarnosti. Slovenski dnevi knjige v Mariboru bodo izpostavili nekatere domače avtorje in metafore, ki jim je to uspelo!
Petra Kolmančič
SODELOVANJE S PARTNERSKIMI MESTI 2012: Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje
Projekt Poezija na mestnih ulicah avtorja Nina Flisarja je akcija, katere cilj je približati poezijo uveljavljenih poetov, ki ustvarjajo v partnerskih mestih in Mariboru, preko plakatov večjih dimenzij razobešenih po različnih lokacijah v mestih, širšemu krogu ljudi. Ljudje v mestnem okolju so izpostavljeni številnim oblikam verbalno-vizualne komunikacije , prevladujejo seveda najraznovrstnejši bolj ali manj vsiljivi reklamno-oglasni mediji. Projekt Poezija na mestnih ulicah pa skuša z ljudmi na mestnih ulicah komunicirati na drug način – jim ponuditi umetniško vredno besedilo, ki reflektira življenje v mestu tu in zdaj, ki izpostavlja življenjske občutke subtilnih ustvarjalcev in njihove »moduse vivendi«, ki obeležujejo urbano kulturo.
V letu 2012 bodo Slovenski dnevi knjige s projektom Poezija na mestnih ulicah sodelovali z naslednjimi organizacijami v partnerskih mestih:
Ptuj– Umetniško kulturno društvo Stara steklarska
Velenje – Lirikon, Ustanova velenjska knjižna fundacija
Novo Mesto – Založba Goga
Slovenj Gradec – Javni zavod Vetrnica (MKC) Slovenj Gradec
Murska Sobota – Mladinski Informativni in Kulturni Klub Murska Sobota / KRIK- Multimedijski center Pomurja